Vsem je znan prizor, ko pridete na banko, recimo odpret svoj novi bančni račun, in na okencu, ki seveda strogo ločuje bančnika in vas, naletite na privezan svinčnik, ki je vreden kvečjemu kakšen evro. Toliko o tem, koliko banka zaupa vam. Vendar, to je tudi trenutek, ko se morate sami vprašati, ali vi lahko zaupate bančni ustanovi. Spodnja izpoved našega bralca, kako ni mogel niti do lastnega trdo prigaranega denarja, daje slutiti, da ni zaupati vsakemu, ki vas mami z bolj ali manj sladkimi obljubami. Med vrsticami pa priča o tem, kakšno je stanje slovenskega bančništva v resnici. Če namreč nočejo izplačati niti okrog 100 tisoč evrov, kar bi moralo biti za vsako banko drobiž, kako pomemben je za njih v resnici vsak evro, ki ga puščate na bančnem računu?
Na nas se je obrnil bralec, ki nam je zaupal naravnost šokantno zgodbo, ki naj bi se mu zgodila v Hranilnici Lon. V omenjeni hranilnici je namreč želel prekiniti vezavo na depozitni račun in dvigniti večjo vsoto denarja, okrog 100 tisoč evrov. Za ta znesek je namreč garal celo življenje in se odrekal marsičemu, a ko je želel pošteno zasluženo in trdo prigarano vsoto dvigniti, je ostal odprtih ust. Namreč, v omenjeni hranilnici so mu mrtvo hladno odgovorili: “Ob ponedeljkih so seje uprave, na katerih odločajo o prekinitvi vlog. Najverjetneje bo sodelavka oddala za naslednji teden.” Zaradi načela zaupnosti našega bralca, ki ni javna oseba niti ni kako drugače izpostavljen v slovenskem javnem prostoru, elektronsko sporočilo uslužbenca Lona hranimo v našem uredništvu. Ob tem nikakor ne gre spregledati zapisa na spletnih straneh bank, ki obljublja, da je jamstvo za depozite oziroma vloge v bankah in hranilnicah z zakonom o bančništvu zajamčeno do 100 tisoč evrov. A to velja le v primeru stečaja banke ali hranilnice, izgleda pa, da se v tem primeru prej pride do lastnega denarja, kot pa če finančna ustanova normalno posluje …
Ob tem bralec dodaja, da bi moral zaradi predčasne prekinitve plačati stroške v višini okrog 4 tisoč evrov oziroma 4 odstotke celotnega zneska, s čimer se je strinjal. Kljub temu pa bo moral na lasten denar počakati vse do tega, da mu izplačilo (pozor, lastnega!) denarja odobri uprava Lona, torej dr. Jaka Vadnjal, ki je predsednik uprave, in Bojan Mandič, ki je član uprave. Ob tem nikakor ne gre spregledati dejstva, da med nadzornim svetom najdemo tudi Janka Medjo kot predsednika nadzornega sveta Lona, sicer pa nekdanjega predsednika uprave NLB. Spomnimo, Medja je na mestu predsednika uprave NLB nasledil Boža Jašoviča in takoj potrdil, da so od predhodnika podedovali slab sistem upravljanja s tveganji, poleg tega pa je podpisal domnevno sporno pogodbo z Dragom Kosom. O tem smo v preteklosti že poročali, in sicer v povezavi z bančno luknjo, več o tem lahko preberete TUKAJ.
Med člani nadzornega sveta tudi politično kontaminiran Tone Rop
V oči pa nam je med člani nadzornega sveta padlo tudi ime mag. Anton Rop, še eno ime v povezavi z bančno luknjo, ki smo jo morali krpati prav davkoplačevalci. Čeprav je v Lonu podpisal izjavo o neodvisnosti (objavljamo jo v nadaljevanju, je namreč javna), pa je Rop močno politično kontaminiran. Rop je namreč vodil slovensko vlado od konca leta 2002, ko je položaj prevzel od novoizvoljenega predsednika države Janeza Drnovška, do konca leta 2004, ko je dolga leta vodilna stranka Liberalna demokracija Slovenije doživela hud poraz na državnozborskih volitvah. Pred tem je bil tudi minister za delo, družino in socialne zadeve ter minister za finance. Kot minister za delo je leta 2000 s pokojninsko reformo zaostril pogoje upokojevanja in znatno zmanjšal letne izdatke za pokojnine. Spomnimo se tudi njegove znamenite izjave iz leta 2002 o nastavljenih političnih kadrih v gospodarstvu. “Politika te je nastavila, jaz sem te nastavil,” je namreč Rop dejal tedanjemu predsedniku uprave Mercatorja Zoranu Jankoviću. Leta 2010 je Pahorjeva vlada Antona Ropa poslala v Evropsko investicijsko banko, kjer naj bi mesečno prejemal plačo v višini 22 tisoč evrov bruto. Razkrili smo tudi, kako si je Rop želel postati član nadzornega sveta državne SID banke, a mu Banka Slovenije zaradi afere izdaje tajnih podatkov ni želela podeliti licence. No, na koncu je očitno pristal v Lonu.
Revidirano letno poročilo na Ajpesu razkriva, da je bilo na dan 31. 12. 2017 zaposlenih v Hranilnici Lon 123 oseb, sredstev pa so v letu 2017 imeli zgolj 259.265.000. V primerjavi z drugimi slovenskimi bankami:
Vsekakor pa je potrebno zgodbo o tem, ali lahko prevzameš svoj lasten denar, pogledati tudi širše, namreč, kaj to pove o bančništvu in na sploh o gospodarskem stanju v Sloveniji. Dejstvo je, da bi moralo biti okrog 100 tisoč evrov za vsako banko drobiž, a očitno je za njih še kako pomemben vsak evro, ki ga pustite na svojem osebnem bančnem (ali kakšnem drugem) računu. Evropa definitivno še ni pozabila prizorov iz Grčije, ko jo je zajela nepredstavljiva finančna kriza leta 2015 in ko je država kot ukrep za finančno stabilnost omejila dvig na bankomatu na največ 60 evrov dnevno, če je bil državljan komitent grške banke, če pa je bil komitent tuje banke, pa kolikor so mu te odobrile. Takrat je Cipras zatrjeval, da so “depoziti Grkov v bankah popolnoma varni, prav tako izplačila plač in pokojnin”, a dejstvo je, da tudi v Sloveniji Šarec nastopa nadvse samozavestno. In vsi vemo, kakšno je še vedno realno finančno stanje v Grčiji …
M. S.