Okostnjaki, ki so plod slabega dela nekdanje ministrice za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anje Kopač Mrak, padajo iz omare omenjenega ministrstva tudi potem, ko jo je zamenjala Ksenija Klampfer. To potrjuje tudi primer raziskovalne novinarke Mojce Vočko, ki Republiko Slovenijo toži v treh združenih tožbah, pri čemer velja poudariti, da je v dveh od teh tožb pravnomočno zmagala že leta 2016, vendar pa država teh pravnomočnih tožb ni izvršila. Očitno je, da gre za sistemske zlorabe, še več – za sistemski kriminal(!), ko državna birokracija, ki ji je v zadnjih letih diktirala ministrica Kopač Mrakova, v navezi z državnim odvetništvom niti ne izpolnjuje niti ne spoštuje pravnomočnih sodb. Kot vse kaže, vedno v škodo oškodovanega, prizadetega državljana …
Raziskovalna novinarka Mojca Vočko se je odločila vložiti tožbo zoper odločbo RS – Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in zoper odločbo RS – Centra za socialno delo Žalec. Vočkova že v uvodu v tožbo pojasnjuje, da zaradi utemeljenih razlogov apelira na sodišče in vljudno prosi, da to njeno tožbo obravnavajo prednostno, saj izhaja iz pravnomočne sodbe naslovnega sodišča, da je sodišče leta 2016 ugodilo njenemu tožbenemu zahtevku, a je nato tožena stranka vnovič nezakonito zavrnila prošnjo tožnice za denarno socialno pomoč, Vočkova pa nima sredstev niti za preživetje. Ker je Vočkova po dotični sodbi naslovnega sodišča z zahtevkom uspela, je v tožbi priglasila tudi stroške postopka izpred izdaje sodne odločbe, o kateri tožena stranka in/ali CSD Žalec nista odločila, vendar pa Vočkovi njihova povrnitev pripada zaradi uspeha v postopku.
Izpodbijana odločba je nepravilna, nezakonita in celo neustavna
Z izpodbijano odločbo je CSD Žalec odločil, da tožnica Vočkova ni upravičena do denarne socialne pomoči ter da prav tako ni upravičena do pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev, da pa je od 1. junija 2015 do 30. junija 2015 upravičena do pravice do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje pod pogojem, da obveznega zdravstvenega zavarovanja nima urejenega iz drugega naslova. V izpodbijani odločbi RS je CSD ugotovil, da Vočkova do denarne socialne pomoči ni upravičena, “ker ne dosega minimalnega dohodka iz razlogov, na katere je mogla vplivati oz. lahko vpliva, ali brez utemeljenih razlogov zavrača, se izogiba ali opušča aktivnosti, ki bi lahko oz. lahko privedejo do zaposlitve oz. do drugega načina izboljšanja socialnega položaja zanjo ali njene družinske člane”. Dejstvo je, da je ta izpodbijana odločba RS CSD Žalec nepravilna, saj temelji na napačno ugotovljenem dejanskem stanju oziroma na neugotovljenem dejanskem stanju. Je pa tudi nezakonita in neustavna, z njo pa Republika Slovenija krši tudi ustavne in osnovne človekove pravice tožnice ter pravice, zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji z evropsko konvencijo o človekovih pravicah.
Igrice in laži CSD Žalec: Odločbo, ki bi jo morala dobiti tožnica, poslal kar sam sebi?!
CSD Žalec je namreč po prepričanju Vočkove v izpodbijani odločbi zamolčal pomemben podatek – to izpodbijano odločbo je tožnici Mojci Vočko vročil preko njenega odvetnika Zorana Korenčana, ne pa na domači naslov Vočkove, kot je CSD napačno navedel na koncu izpodbijane odločbe. Še več! Ta podatek je CSD Žalec v izpodbijani odločbi kar zamolčal ali zatajil, pa čeprav je tožnica še pred vročitvijo CSD Žalec ter pristojno ministrstvo pisno opozorila, naj ji CSD Žalec novo odločbo, izdano po pravnomočni sodbi, vroči preko njenega zgoraj imenovanega odvetnika v Ljubljani, sicer odločbe ne bo prejela, na to pa pristojnega referenta opozorila tudi po telefonu še pred izdajo izpodbijane odločbe. Kot je razvidno, pa je CSD Žalec kot naslov za vročanje odločbe tožnici navedel kar Mestni trg 5 v Žalcu, kar pa je v resnici naslov samega CSD Žalec?! Jasno je, da na tem naslovu tožnica nima nikakršnega hišnega ali poštnega nabiralnika, kar CSD Žalec tudi zelo dobro ve. Dejstva, da je bila izpodbijana prvostopenjska odločba tožnici vročena po njenem odvetniku, prvostopni organ niti ne omeni, z vsem navedenim pa v svoji odločbi ne le, da ne pove, pač pa celo neresnično zapiše, da je odločbo vročil tožnici na svoj lastni naslov. Čemu takšno ravnanje, si tožnica ne zna pojasniti.
CSD odločbo izdal v nasprotju s pravnomočno sodbo delovnega in socialnega sodišča
O dejstvu, o katerem je tožnica po dolgotrajnem boju za denarno socialno pomoč s CSD Žalec utemeljeno prepričana – in sicer o tem, da je namen CSD Žalec že v izhodišču ta, da tožnico onemogoči pri uveljavitvi njenih zakonitih socialnih pravic, zagotovljenih z Ustavo RS -, nedvomno priča tudi to, da je CSD Žalec izpodbijano odločbo izdal v nasprotju s pravnomočno sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani ter z njo očitno namerno in namenoma vlogo tožnice iz leta 2015 vnovič zavrnil iz nezaslišanega razloga, ki je izmišljen absurd izpod vsakršne strokovne in etične kritike: “Mojca Vočko ne dosega minimalnega dohodka iz razlogov, na katere je mogla vplivati oz. lahko vpliva, ali brez utemeljenih razlogov zavrača, se izogiba ali opušča aktivnosti, ki bi lahko oz. lahko privedejo do zaposlitve oz. do drugega načina izboljšanja socialnega položaja zanjo ali njene družinske člane.” Ta citirana izmišljotina CSD Žalec ne premore niti besede obrazložitve, a je ključen in edini razlog za zavrnitev tožničine vloge. S tem pa tožena stranka sodbe Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani sploh ni izvršila. Še več! Ravnala je v popolnem nasprotju s to pravnomočno sodbo, ki jo zavezuje in po kateri bi morala izdati novo – zakonito odločbo. Dejstvo je, da odločitev državnega organa ne more in ne sme temeljiti na neresničnih, nepreverjenih ali izmišljenih trditvah in “dejstvih” ali “pavšalnih trditvah”, kakršne najdemo prav v izpodbijani odločbi, namenjeni Mojci Vočko.
Za piko na i pa CSD pogojuje in izsiljuje z zakonsko in ustavno pravico
Prav tako pa je nezakonita in neustavna tudi odločitev CSD Žalec v delu, kjer je tožničini zahtevi za plačilo prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje ugodil pogojno (za junij 2015). Argument CSD Žalec, da je tožnica že zavarovana iz drugega naslova, je nesprejemljiv in nezakonit. Predmet tožničine zahteve je namreč plačilo prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje, ne pa vključitev v obvezno zdravstveno zavarovanje. Pravica, ki jo uveljavlja Vočkova, je z zakonom predvidena in s tem uzakonjena, ne glede na to, na kakšni osnovi je posameznik osnovno zdravstveno zavarovan. CSD Žalec te zakonske in ustavne pravice nikakor nima pravice pogojevati ali izsiljevati – in to celo z zahtevo, da mora Vočkova odjaviti svoje dozdajšnje obvezno zdravstveno zavarovanje, da bi se ji na podlagi izpodbijane odločbe kril ali plačal prispevek za obvezno ZZ za en sam mesec?! Takšna pogojevanja in zahteve izpod peresa CSD Žalec so povsem nezakoniti, neustavni in nedopustni, nedoumljivi, je zapisala v tožbi odvetnica Mojce Vočko Aleksandra Zlobec.
Po zakonu sta jo dolžna zaslišati, če obstaja kakšna nejasnost ali dvom
Na koncu pa naj izpostavimo še trditev CSD Žalec, češ da je drugostopenjski organ tožene stranke “skrbno proučil dejstva, pritožbene navedbe ter vse okoliščine in dokaze v tej upravni stvari”. A tožba, ki jo je vložila Mojca Vočko, trdi ravno nasprotno: “V resnici drugostopenjski organ tožene stranke ničesar v tej socialni zadevi NI skrbno proučil – ne dejstev, ne tožničinih pritožbenih navedb, še najmanj pa navajane okoliščine in dokaze, ki jih sploh (bilo) ni. Prvostopenjski – in ne drugostopenjski organ – tožena stranka ni(sta) priskrbel(a) nikakršnega dokaza, niti o dejanskem stanju niti o ‘okoliščinah’ – tožnice pa navedena organa tožene stranke ničesar nista vprašala niti pri njej ničesar poizvedela ali preverila, čeprav sta jo po zakonu dolžna tudi zaslišati, če obstaja kakšna nejasnost ali dvom.” Kot vse kaže, CSD Žalec in pristojno ministrstvo pri prošnjah tožnice Mojce Vočko za denarno socialno pomoč delujeta ves čas dogovorno usklajeno, ministrstvo pa izpodbijanih odločb CSD Žalec sploh ne preverja ali proučuje, temveč le žigosa in apriorno potrjuje. In ravno zaradi nezakonitega in pristranskega odločanja, saj gre očitno le za iskanje razlogov, zakaj vlogo Vočkove zavrniti, tožnica v tej tožbi primarno postavlja zahtevek, da o njeni vlogi v celoti vsebinsko odloči sodišče, saj od CSD Žalec in pristojnega ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pričakuje ponovno zavrnilno odločbo.
J. G.