“Fašistična pi**a puši k**c.”, “drž gobec belogardistična pi**a” sta le dve od nešteto izjav s strani aktivista, prvega moža taksi sindikata Dejana Jefima, prijatelja Nike Kovač in podpornika samooklicanega Glasu ljudstva, ki vedno znova tako ostro kritizirajo sovražni govor in obsojajo verbalne napade na družbenih omrežjih. Igranje žrtve in nedolžne maske, s katerimi si levičarski aktivisti že od nekdaj skušajo zakriti prave obraze, so prišle na dan in vedno znova prihajajo. Vse to, kar očitajo drugim, počnejo sami.
Kljub temu, da smo bili temu v preteklosti večkrat priča, nas vsakič znova preseneti licemernost levičarjev. Sploh tistih zagretih in vnetih aktivistov, ki tako goreče obsojajo sovražni govor, češ da je to nedopustno in da ga je nujno potrebno sankcionirati, potem pa sami to počnejo in to celo “bolje” v smislu “bolj sovražno” od tistih, katerim to očitajo. Potrebno je omeniti, da so ves čas zagovarjali tudi svobodo govora in vlado kritizirali, da skuša določene ljudi in medije utišati, s tem pa zatreti in omejiti eno od od osnov demokracije.
Dvoličnost brez meja
“Uveljaviti je treba ničelno toleranco do sovražnega in žaljivega javnega govora v javnem prostoru. Dosledno je treba uresničevati ustavno prepoved vsakršnega spodbujanja k neenakopravnosti ter razpihovanju sovraštva in nestrpnosti. Zakonodaja in pristojni organi naj sankcionirajo sovražni govor,” to imajo na svoji spletni strani napisano tisti, ki so se samooklicali za “Glas ljudstva”. Na Trgu republike pred parlamentom, ko so nedavno od strank zahtevali opredelitve do 138 zahtev, ki so jih oblikovali na petkovih vandalističnih protestih, so bili jasni, da se “organizacijam, ki širijo sovraštvo, se ne sme dati statusa javne organizacije”. Iniciativo Glas ljudstva združuje več kot 100 civilnodružbenih organizacij ter več tisoč posameznic in posameznikov z vseh družbenih področij in iz celotne Slovenije, ki se predstavljajo kot kulturni in izobraženi ljudje, zmožni doseganja visokega nivoja debate. Očitno le na papirju. Spomnimo, da se je vsem znana pesnica Svetlana Makarovič, prav tako tragično spustila na nizek nivo komunikacije, kar je v svojih pesmih še nedavno dokazala s prostaškimi žalitvami. Človek si pod besedo “kultura in izobrazba” predstavlja vse prej kot pa besedni zaklad, prepojen z vulgarizmom.
Je to svoboda govora?
Svoboda govora, ki je bila predmet debate in očitkov aktualni vladi v zadnjih mesecih, je kar naenkrat očitno postala omejena, kar so nakazale tudi besede sindikalistke Teje Jarc, ki je na Twitterju komentirala nekdanjemu ministru in vsestranskemu intelektualcu dr. Žigi Turku, ki je na svojem profilu objavil in komentiral enega od člankov o prihodnji zunanji politiki Slovenije, “Dragi Žiga. Glede na to, kako so se vaši tviti izkazali za neresnične in kako je ljudstvo jasno izkazalo, da vas ima dovoljj, je morda čas, da malo utihnete.”, na kar ji je Turk odgovoril “Sklicevanje na (pravo) ljudstvo pri zapiranju ust je fašizem. Upam, da to veste.”
Dragi Žiga. Glede na to, kako so se vaši tviti izkazali za neresnične in kako je ljudstvo jasno izkazalo, da vas ima dovoljj, je morda čas, da malo utihnete. Večine ne zanimajo vaše špekulacije, obtoževanja in pametovanja. Passé ste! Sprijaznite se! 😉
— Tea Jarc (@TeaJarc) April 26, 2022
Retorika na najnižjem nivoju
V sodelovanju z njimi v borbi proti sovražnem govoru je tudi “nedolžni” Inštitut 8. marec in skorajda nesvetopisemsko predstavljena s strani levičarskih medijev, Nika Kovač, ki je nastopila kot žrtev sovražnega govora še nedavno, ko se je pod vprašaj postavljala njena “sumljiva” zaposlitev in ko se je morala soočati z resničnimi trditvami o tem, da je del priviligirane elite, čeprav se želi predstaviti kot “del običajnih ljudi”. Kovačeva se je javno izpostavila v zavedanju, da se bo javnost začela spraševati o njenih namerah in ko se je to zgodilo, je to izkoristila sebi v prid, da se je v očeh javnosti “žrtev sovražnega govora in linča”, za to pa je obtožila vlado. Večkrat. V enem od intervjujev je celo dejala: “vse bolj vidim, da so ti napadi pravzaprav krik prestrašenega človeka, ki se boji izgube svojega položaja in moči. Človeka, ki je ostal v nekem drugem času in nima odgovorov za prihodnost. Vsa ta agresija tako še največ pove o njem”. To očitno ne velja, ko gre za njihove podpornike, ki se predstavljajo za izobražene in podjetne posameznike, potem pa s svojo “agresijo pokažejo sebe”, kot je dejala Kovačeva.
Dragi @8Marec a tale @djefim je vaš, a ne? 🤔
Glede kulturnih in izobraženih levičarjev bi blo, pa nivoja javnega diskurza pa tko. @glasljudstva, a takle je torej *glas ljudstva*? 🤔 pic.twitter.com/dNvo0h8Qbs— brutusReloaded (@brutus91101394) April 26, 2022
Govorimo konkretno o aktivističnem prvem možu taksi sindikata Dejan Jefim, ki ga na spletni strani Sindikatov Slovenije opisujejo kot nekoga, ki se “energično, strokovno in odločno zavzema za pravice taksistov in jih brani z vsem sredstvi”, navedena pa je tudi njegova programerska izobrazba in dejstvo, da je ustanovitelj mikropodjetja Net Informatika. Čeprav naj bi bil Jefim poslovnež, pa večkrat uporablja prijeme oziroma retoriko kakšnega pouličnega pretepača, med drugim je z nasiljem grozil tudi novinarju Bojanu Požarju in infrastrukturnemu ministru Jerneju Vrtovcu, očitno pa je večkrat s svojo izjemno sovražno komunikacijo naslovil tudi ostale uporabnike družbenih omrežij. Levičarski aktivisti bi morali najprej ogledalo nastaviti sebi, preden ga nastavljajo drugim.
Tanja Brkič