Pod drobnogledom: Vladne prioritete za okrevanje gospodarstva

Vodtelji koalicijskih strank (Foto: STA)

Pod drobnogled vzeli dosedanje delo Janševe vlade. Ob njenem dvomesečnem delovanju smo zato preverili, katere prioritete ima vlada v načrtu do konca leta. Njena glavna naloga je vsekakor gospodarsko okrevanje države po epidemiji novega koronavirusa. Preverili smo torej, kaj so glavne prioritete vladne koalicije do konca leta, katere ukrepe na finančnem, gospodarskem, infrastrukturnem, socialnem  in drugih področjih vlada še načrtuje za to, da bo Slovenija čim laže prebrodila krizo, ki jo je povzročila epidemija novega koronavirusa in znova zadihala s polnimi pljuči.

Iz vladnega urada za komuniciranje so nam sporočili, da se pričakuje, da bo Slovenija med državami, ki bodo po epidemiji hitreje gospodarsko okrevale, saj so javne finance stabilne in banke likvidne. »Pri tem je za izhod iz krize in za čim hitrejšo vrnitev javnih financ v okvir fiskalnega pravila bistvenega pomena preobrazba slovenskega gospodarstva z višjo dodano vrednostjo, z manj birokracije in z odpravo administrativnih ovir.«

Ministrstvo za finance po njihovo načrtuje pripravo rebalansa proračuna in nadaljnje izvajanje koalicijske pogodbe. Minister za finance Andrej Šircelj je tako že sredi marca napovedal rebalans proračuna zaradi spremenjenih razmer, nastanka novih obveznosti za državni proračun in spremenjenih gospodarskih gibanj, ki jih je povzročila epidemija COVID-19. Zaradi priprave rebalansa je začasno zadržala izvajanje proračuna za vse neposredne proračunske uporabnike.

Finančni minister Andrej Šircelj. Foto: STA.

Na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo so pripravili Program finančnih spodbud COVID-19, ki je podlaga za pripravo konkretnih ukrepov za blaženje posledic epidemije, ter storili vse potrebno, da Republika Slovenija lahko priglasi sheme državnih pomoči COVID-19 na Evropsko komisijo. »S programom skušamo zagotoviti likvidnost oz. tekoče poslovanje gospodarstva in transformacijo v nove poslovne modele in investicije. S planom objave v maju in juniju 2020 pripravljamo nove nepovratne ukrepe, s katerim bomo financirali obratni kapital, spodbujali nove ali izboljšane razvojne projekte ter proizvodne in storitvene zmogljivosti z namenom vnovičnega zagona in razvoja podjetja, ki je bilo prizadeto zaradi epidemije.«

 

Vlada načrtuje tudi nove likvidnostne ukrep v predvideni vrednosti 33,8 milijona evrov nepovratnih sredstev, namenjene malim in srednjim podjetjem za:

  • povračilo stroškov za zaščitno opremo – 10 mio EUR (objavljen bo že v tem mesecu);
  • povračilo stroškov za področje internacionalizacije – 0,8 mio EUR;
  • spodbude za zagon razvojnih projektov – 5 mio EUR;
  • likvidnost na področju turizma in gostinstva – 13 mio EUR;
  • proizvodnjo na problemskih območjih – 3 mio EUR.

Nova posojila iz evropskih sredstev (predvsem mikrokredite) v višini najmanj 80 milijonov evrov bodo skupaj z banko SID na trg plasirali predvidoma letos poleti, so ob tem sporočili z ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Prizadevajo si tudi zagotoviti vse potrebne dodatne finančne vire (nacionalne in evropske), ki bodo omogočali izvedbo celotnega svežnja povratnih in nepovratnih finančnih spodbud za gospodarstvo. S pogledom, usmerjenim naprej, si prizadevajo zagotoviti še dodatna sredstva za področje digitalizacije.

Vlada ima svoje seje na Brdu pri Kranju. Foto: STA.

Za zagon infrastrukturnih in drugih projektov
Na ministrstvu za infrastrukturo si bodo prizadevali, da bi investitorji in gradbeniki nadaljevati z vlaganji. »Investicije se morajo nadaljevati v še večji meri, s še večjim zagonom kot do sedaj. Gradbeništvo je namreč panoga, ki lahko s svojimi multiplikativnimi učinki pospeši gospodarsko rast. Gre za projekte, kot so HE Mokrice, 3 razvojna os in daljnovod Cirkovce−Pince.«

Na ministrstvu za okolje in prostor (MOP) pa bodo pozornost namenili tistim projektom, ki bodo omogočali uravnoteženo varovanje okolja s hkratnim razvojem. Pripravili ali podpirali bodo tiste pravne ureditve, ki v skrbi za ohranjanje narave dopuščajo razvoj v okviru jasno formiranih kriterijev, ki spodbujajo celovit in strokoven nivo sodelovanja. Projekti  MOP bodo po njihovih besedah zasledovali cilje debirokratizacije, poenostavitve postopkov, hitrejšega umeščanja v prostor in učinkovitega ravnanja z odpadki (krožno gospodarstvo). Gradbeništvo je ena tistih panog, ki bo z multiplikativnostjo učinkovanja pomembno pripomogle h okrevanju gospodarstva. Evropska komisija je namreč v preteklem tednu »evropskemu gospodarstvu napovedala recesijo zgodovinskih razsežnosti«.

He Mokrice. Foto: STA.

 

Med prioritetnimi nalogami MOP v letošnjem letu so: 

  1. Za tretji protikoronski sveženj ukrepov bo ministrstvo pripravilo interventni zakon za pospeševanje priprave in izvedbe investicij in s tem zagon gradbeništva.
  2. V okviru finančne perspektive 2014–2020 se bodo končale naloge kohezijske politike 2014−2020.
  3. Ministrstvo pripravlja zakonske spremembe, ki bodo uskladile slovenski pravni red z evropskim, hkrati pa bodo zasledovale cilje debirokratizacije, učinkovitejših postopkov, razvoja in varovanja okolja.
  4. Sprememba uredbe o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, bo pomemben prispevek k administrativni razbremenitvi nosilcev tistih posegov v okolje, ki po svojih lastnostih ne morejo imeti pomembnih vplivov na okolje.
  5. Med urgentnimi zadevami, ki jih rešuje ministrstvo, je ravnanje z odpadki. Do konca junija bodo pripravili spremembo uredbe o odpadkih.

Izzivi na področju dela in socialnih zadev
Veliko izzivov jih čaka na trgu dela, so sporočili z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Z že sprejetimi ukrepi želijo ohraniti čim več delovnih mest. Subvencioniranje čakanja na delo bodo v naslednjih mesecih nadgradili. V dialogu s socialnimi partnerji si želijo na trgu dela v luči izkušenj v času pandemije na novo ovrednotiti oziroma pregledati dosedanjo ureditev dela na domu v smislu krepitve usklajevanja družinskega in poklicnega življenja. Ključne aktivnosti so ta čas še povezane z aktivnim spremljanjem stanja v domovih za starejše občane. Varstvo starejših bo ključna tema njihovega dela tudi po izteku pandemije.

»Naš cilj je že v letošnjem letu sprožiti postopke za čimprejšnjo zagotovitev dodatnih mest v domovih za starejše občane, kar naj bi zagotovili s podelitvijo koncesij in z intenzivnim črpanjem evropskih sredstev. Pri slednjih gre za projekte, vezane na zagotovitev dodatnih kapacitet za dnevno varstvo in deinstitucionalizacijo, kar bi posledično sprostilo tudi mesta v domovih, hkrati pa zagotovilo dodatna delovna mesta.« Prav tako po njihovo ostaja ključna skrb ohranjanje oziroma izboljšanje socialno-ekonomskega položaja starejših, kar so že skušali zagotoviti z izplačilom solidarnostnega dodatka v času epidemije.

Aktivnosti ministrstva za delo, družino in socialne zadeve bodo usmerjene tudi v debirokratizacijo sistema uveljavljanja pravic iz javnih sredstev s ciljem narediti sistem preglednejši, enostaven in uporabniku prijazen. »Prav tako nadaljujejo z izvajanjem dejavnosti za zagotavljanje vsebin in zmogljivosti za ranljive skupine, ki potrebujejo pomoč. Prav te skupine so tudi med številnimi prejemniki solidarnostnega dodatka, ki je bil izplačan za čas epidemije, kar je dodatno pripomoglo k njihovemu vključevanju, ki ostaja trajni cilj.«

Metod Berlec