V spominskem parku na mariborskem pokopališču Dobrava so včeraj ves dan potekale spominske slovesnosti za skoraj 800 žrtev pobojev, ki so po vojni kruto končali v Hudi jami pri Laškem. Prišlo je okoli 1500 ljudi, od tega večina iz sosednje Hrvaške. Vence sta položila politična vrha Slovenije in Hrvaške, pogrebno mašo pa so skupaj izvedli slovenski in hrvaški cerkveni predstavniki. Slovesnost je le majhen delček v mozaiku, ki vodi do sprave, žrtve še vedno nimajo imen in priimkov, krvniki so še vedno nekaznovani.
Prvi je pred množico spregovoril Peter Sušnik, predsednik Nove Slovenske zaveze in predstavnik svojcev, ki je dejal, da bi si sorodniki, prijatelji in znanci žrtev želeli, da bi jim država prišla nasproti z večjim sočutjem in jih bolje vključila v postopke kot enakopravne partnerje že v času priprav in razmislekov ter postopkov, ki so privedli do te slovesnosti. Tako bi namreč že na začetku povedali, da se jim zdi najbolj potrebna identifikacija pokojnih, da se jim zdi pomembno prenesti pokojne čim bližje domačim krajem. Povedali bi jim tudi, da so razočarani, ker državnega spomenika Teharje po 25 letih nismo bili zmožni urediti v dostojno pokopališče žrtev revolucije.
V jami najdenih ogromno posmrtnih ostankov žensk in otrok
Nadaljeval je, da jim dih jemlje spoznanje, da so med žrtvami ženske in otroci, ki med vsemi terjajo posebno sočutje. Prepričan je, da bomo kmalu našli pravo znanstveno metodo, ki bo žrtvam vrnila identiteto in jim omogočila vrnitev v objem domačega groba. Dodal je, da pa žal ni znanstvene metode, s katero bi jim vrnili ugled, spoštovanje ali pripravili njihove krvnike do tega, da bi obžalovali svoj zločin.
Na Dobravo sta že dopoldne prišla predsednika Slovenije in Hrvaške, Borut Pahor in Kolinda Grabar Kitarović. Kitarovićeva je položila venec pri kapelici, nato pa skupaj s Pahorjem odšla do kraja, kjer so kasneje pokopali žrtve pobojev.
Nadškof je optimističen glede prihodnosti
Še pred popoldansko pogrebno slovesnostjo je v mariborski stolnici potekala maša pod vodstvom nadškofa Alojzija Cvikla, ki je med drugim pozval k spravi in odpuščanju. Kot je dejal, bi morali vedno in povsod, kot posamezniki in kot narod pogumno in z zaupanjem iskati pot v prihodnost.
Je pa nadškof izrazil upanje, da bo tokratni pokop posmrtnih ostankov žrtev, ki so si ga sami sicer želeli v spominskem parku Teharje, omogočil njihovo poznejšo sledljivost ter da bomo v prihodnosti izvedeli, kdo so konkretne žrtve, in jih bo nekoč mogoče z imeni in priimki ter drugimi podatki pokopati v njihove domače družinske grobove.
Po Pahorjevih besedah je sprava stanje duha, do katerega je še daleč
Osrednji govornik na popoldanski slovesnosti, ki sta se je med ostalimi gosti udeležila tudi novi hrvaški predsednik vlade Andrej Plenković in prvi mož Sabora Božo Petrov, je bil slovenski predsednik Borut Pahor, ki je med drugim pozval k temu, da ne spreminjamo več zgodovine, pač pa prihodnost, saj je le to korak naprej. Po njegovih besedah sprava ni enkraten dogodek, temveč stanje duha. Dodal je citat iz Antigone: “Ne da sovražim, da ljubim sem na svetu.”
Imamo zločine, nimamo zločincev
Peter Sušnik pa je dejal, da sorodniki žrtev od slovenske države ne pričakujejo opravičila za zločin, ker da ta država umora ni zagrešila. To pa po njegovem ne pomeni, da sme država opustiti pregone tistih, ki so zločine storili, prikrili ali jih danes opravičujejo. “Imamo več tisoč žrtev zločina, a niti enega zločinca,” je poudaril.
Vladna komisija za reševanje vprašanj prikritih grobišč tudi sicer intenzivno izvaja program, ki letos obsega ureditev 60 prikritih vojnih morišč do faze, ki bo omogočila pripravo predloga za vpis morišča v register, izkop in pokop žrtev iz 18 morišč, potrditev oziroma sondiranje 45 morišč ter pregled in sanitarni izvoz posmrtnih ostankov iz 16 kraških jam in brezen.
Obiskovalci iz Hrvaške so bili vidno ganjeni
Pogovarjali smo se z udeležencem slovesnosti, ki je prišel iz daljnega Splita. Zaupal nam je, da se je že udeležil veliko podobnih slovesnosti in s solzami v očeh izrazil veliko željo, da se kaj takšnega ne sme nikoli več ponoviti. “Prav zato je pomembno, da smo za zgled mlajši generaciji in jim pokažemo pravo zgodovino, da ne bodo ponavljali napak svojih prednikov,” je povedal.
Žrtve morajo biti poimenovane
Pokop žrtev Hude jame je bil le majhen korak do sprave, obstaja pa še ogromno drugih elementov, med katerimi je eden najbolj pomembnih delovanje pravne države. Od dne pred sedmimi leti, ko so bili odkriti posmrtni ostanki v rovu Barbara, so imeli zlikovci ogromno časa, da zakrijejo vsakršno sled, ki bi pripeljala do njih. Osumljenci vendarle obstajajo, a do zdaj nihče ni bil kaznovan. Ni dovoj pokopati nekaj posmrtnih ostankov, žrtve je potrebno identificirati, jim nadeti ime in priimek in kaznovati zločince.
Sramota je, da na državnem pogrebu ni bilo slovenske zastave, bilo pa je ogromno hrvaških in drugih njihovih simbolov. Celo z nagrobnimi svečami so izražali svoje domoljubje. Kljub njihovi številčni prisotnosti, njihovi politični predstavniki v času slovesnosti niso prišli do besede.
Do sprave je torej še zelo daleč, a če ne bomo razčistili s preteklostjo in zločinci ne bodo primerno kaznovani, bo slovenska duša ostala ranjena in okrvavljena.
B. P.