Evropska komisija je sprožila postopke proti Sloveniji, ker ni pravočasno prenesla evropske zakonodaje o telekomunikacijah v nacionalni pravni red. Rok za prenos zakonika v nacionalno zakonodajo je bil 21. december 2020. A Agencije za komunikacijska omrežja (AKOS) to ni oviralo pri tem, da je tri dni pred potekom roka za implementacijo Direktive EECC, objavila še s pravom EU neskladen javni razpis. Uradna oseba je, glede na svoj položaj v AKOS-u, z nezakonitim razpisom prizadejala škodo T-2, dr. Mitja Deisinger pa je podal oceno, da so v obravnavani zadevi, glede ravnanja direktorice Tanje Muha, podani vsi subjektivni in objektivni elementi kaznivega dejanja.
Evropska komisija je sprožila postopke proti 24 članicam EU, med njimi je tudi Slovenija, ker niso pravočasno prenesle evropske zakonodaje o telekomunikacijah v nacionalni pravni red. Gre za evropski zakonik o elektronskih komunikacijah, ki naj bi z zagotavljanjem preglednejših pogodb in kakovostnejših storitev, potrošnikom zagotovil več izbire in pravic. Rok za prenos zakonika v nacionalno zakonodajo je potekel 21. decembra lani, do danes pa so sprejele vse potrebne ukrepe za prenos direktive le Grčija, Madžarska in Finska, o čemer so tudi obvestile komisijo. Vse preostale članice EU tega še niso storile, zato jim je komisija poslala uradni opomin, v katerem jih je pozvala, naj sprejmejo in priglasijo ustrezne ukrepe. Države imajo za odgovor na voljo dva meseca, potem komisija pošlje še drugi opomin, ki pa mu lahko sledi tudi denarna kazen. Evropski zakonik o elektronskih komunikacijah je sicer začel veljati decembra 2018, kar pomeni, da je bilo dve leti časa, da ga države članice ustrezno prenesejo v nacionalno zakonodajo.
Da bo do tega prišlo, smo v našem mediju že pisali. Prav tako je pravnik prof. dr. Matej Avbelj podal pravno mnenje in med drugim tudi zapisal, da je javni razpis Agencije za komunikacijska omrežja (AKOS) za dodelitev radijskih frekvenc v nasprotju z evropsko direktivo ter da Republiki Sloveniji grozi plačilo denarne kazni. “V predmetni zadevi je popolnoma nesporno, da Republika Slovenija do 21.12. 2020, ki predstavlja rok za prenos Direktive EECC, te Direktive v svoj nacionalni pravni red ni prenesla. To pomeni, da Republika Slovenija od 21.12. 2020 že krši pravni red EU in je to že zabeleženo v avtomatizirani bazi Evropske komisije za spremljanje prenosa direktiv, ker Slovenija do tega datuma Evropske komisije ni obvestila o prenosu Direktive ter ni sporočila besedila zakona ter drugih predpisov za njegovo uveljavitev, ki jih je bila v tem roku dolžna uveljaviti,” je pojasnil in dodal, da so pogoji za nastop nepogodbene odškodninske odgovornosti po pravu EU od 21.12. 2020 izpolnjeni ne le zaradi neprenosa Direktive EECC, temveč neposredno tudi zaradi ravnanja AKOS, ki je objavila z Direktivo EECC neskladen razpis. Prav tako pa Republiki Sloveniji od 21.12. 2020, ker ni sprejela in objavila zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo EECC, AKOS pa je s svojim ravnanjem še bolj konkretno ogrozila namene in cilje te Direktive, grozi plačilo denarne kazni in pavšalnega zneska zaradi neprenosa direktive v nacionalni pravni red. “Kot kaže zadnji primer, je ta finančna kazen lahko naložena tudi v višini več sto tisoč evrov,” je še opozoril.
A vse kaže, da je pri nezakonitem razpisu prišlo tudi do kaznivega dejanja. Poleg Avblja je nedavno pravno mnenje podal tudi sodnik dr. Mitja Deisinger. Tudi ta meni, da je bil javni razpis objavljen na podlagi zakona, ki ni usklajen z Direktivo EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11.12.2018. Opozoril pa je še na to, da se je, glede na neusklajenost, zastavilo pravno vprašanje, ali je v ravnanju uradne osebe AKOS z objavo tega razpisa prišlo do storitve kaznivega dejanja.
V obravnavani zadevi je jasno razvidno, da je bil sklep o razpisu izdan na podlagi 38. in 44. člena ZEKom-1, ki je v nasprotju z Direktivo EU. To, da direktiva še ni bila implementirana, seveda ne more biti izgovor, ki bi ga bilo mogoče upoštevati.
“Izdaja sklepa v skladu s citirano določbo Ustave in ob tem obvezno upoštevanje Direktive EU, tudi pred implementiranjem, bi predstavljalo zakonito ravnanje, sprejeti sklep AKOS-a pa pomeni protipravno dejanje,” je opozoril Deisinger.
Uradna oseba je glede na svoj položaj v AKOS-u z nezakonitim razpisom prizadela škodo T-2
Iz pripombe T-2, ki ga je dal med javno obravnavo predloga javnega razpisa, je razvidno, da je bilo že takrat opozorjeno, da je v nasprotju z Direktivo EU. V AKOS-u bi tudi sicer to morali seveda vedeti, a omenjeno opozorilo dokazuje, da je uradna oseba vedela, da je sklep nezakonit, ker je v nasprotju z Direktivo. S tem je glede uradne osebe izpolnjen subjektivni znak kaznivega dejanja, ki se lahko stori z direktnim ali eventualnim naklepom. Uradna oseba je opravila nezakonit razpis, pri tem pa izrabila svoj uradni položaj – cilj je bil namreč povzročiti škodo drugemu. V obravnavani zadevi je uradna oseba glede na svoj položaj v AKOS-u z nezakonitim razpisom prizadela škodo T-2.
V obravnavani zadevi so torej podani vsi subjektivni in objektivni elementi kaznivega dejanja po prvem odstavku 257. člena KZ-1. Čeprav se to kaznivo dejanje v določenem obsegu prepleta tudi s kaznivim dejanjem oškodovanja javnih sredstev po 257. a členu in s kaznivim dejanjem nevestnega dela v službi po 258. členu, pa po mnenju Deisingerja zaradi razmerja specialnosti do stika s tema kaznivima dejanjema ne pride.
Sara Bertoncelj