fbpx

Pomembno je, da se zaščitno masko namesti pravilno, pred virusom pa je potrebno zavarovati tudi otroke!

dr. Alojz Ihan (Foto: STA)

Predstojnik katedre za mikrobiologijo in imunologijo medicinske fakultete Univerze v Ljubljani Alojz Ihan je izpostavil pomen nošenja mask in ob tem poudaril, da je za razplet okužbe z novim koronavirusom ozirom prebolevanje covida-19 zelo pomembno, kakšna količina virusa vdre v celice in v kakšnem stanju je v tistem času protivirusna celična obramba. V UKC Ljubljana so obravnavali več otrok z večorganskim vnetnim sindromom, po prebolelem covidu-19, ki nastane zaradi prekomernega imunskega odziva.

Okužba z novim koronavirusom se običajno začne s pritrditvijo virusa na nosne epitelijske celice, ki imajo pritrditveno mesto za virus – iz česar lahko sklepamo, da namestitev maske zgolj čez usta ni najbolj primerna niti učinkovita. Sledi lahko še okužba pljučnih pnevmocitov tipa dva, gre za pljučne celice na mestih, kjer se stikajo stene pljučnih mešičkov, črevesnih epitelijskih celic in žilnih endotelijskih celic. Če se okužimo z veliko količino virusa, se zaradi zavore tvorbe celičnih beljakovin razmnoževanje virusa v celici bolj verjetno močno in brez zavor pospeši. Posledica je hiter razpad celice, ki povzroči močno vnetje v tkivu, hkrati pa se ob tem sprosti veliko novih virusov, ki okužijo sosednje celice. “Taka okužba privede nato do težje oblike bolezni, ki se kaže z vročino in splošno prizadetostjo, značilno za koronavirusno bolezen,” je pojasnil imunolog dr. Alojz Ihan.

Za blažji potek bolezni je torej pomembno fiziološko stanje epitelijskih celic z malo pritrditvenimi mesti. Takšno celično presnovno stanje, ki ni ugodno za razmnoževanje virusa, imajo na primer otroci. Za blag potek je pomembna tudi količina virusa, ki vdre v celice in morda tudi prekuženost s prehladnimi koronavirusi iz prejšnje sezone. Nekatere študije so namreč pokazale, da ima vsaj pet odstotkov odraslih in 40 odstotkov otrok ohranjena protitelesa, ki so posledica imunskega odziva proti prehladnim koronavirusom, a delujejo tudi proti novemu koronavirusu. Po drugi strani pa so znani dejavniki, ki pri bolniku pospešijo nastanek kritične, življenjsko ogrožajoče bolezni. Gre za dejavnike, ki pomenijo že obstoječe okvare tkiv in organskih sistemov, ki jih bolezensko dogajanje pri covidu-19 še dodatno prizadene, in sicer zlasti hujše okvare pljuč, ožilja in imunskega sistema, kot so kronična obstruktivna pljučna bolezen, sladkorna bolezen, povišan krvni tlak, debelost, koronarna srčna bolezen, cerebrovaskularna bolezen, hepatitis B, rakava bolezen, kronična ledvična bolezen, imunska pomanjkljivost.

dr. Tadej Avčin (Foto: STA)

Otroci, ki so jih obravnavali, so bili pred sindromom zdravi otroci brez kroničnih bolezni
A čeprav načeloma velja, da otroci covidno bolezen prebolijo v blažji obliki, so v UKC Ljubljana obravnavali več otrok z večorganskim vnetnim sindromom po prebolelem covidu-19, ki nastane zaradi prekomernega imunskega odziva. Prav tako so obravnavali več otrok z vnetjem drobnih žil, zaradi katerih se najpogosteje pojavijo kožni izpuščaji, skupaj s kolegi iz tujine pa preučujejo domnevno vzročno povezanost s covidom-19. Dr. Tadej Avčin, vodja službe za alergologijo, revmatologijo in klinično imunologijo s pediatrične klinike OKC Ljubljana, je navedel, da gre pri večorganskem vnetnem sindromu za izrazito težko sistemsko vnetno reakcijo, v sklopu katere so lahko prizadeti različni organski sistemi, najpogosteje srce, prebavila, koža in oči, nekoliko redkeje pa pljuča, ledvice in možgani. Na pediatrični kliniki so do zdaj obravnavali 24 otrok s tem sindromom, vsem otrokom so v krvi našli protitelesa na novi koronavirus, kar pomeni, da so preboleli covid-19.

Foto: STA

Večorganski vnetni sindrom je trenutno v Sloveniji najpogostejša imunsko posredovana nenalezljiva vnetna bolezen pri otrocih
Bolezen se pojavi med dvema in šestimi tedni po preboleli okužbi z novim koronavirusom Zaradi bolezni otroci ponavadi v bolnišnici ostanejo približno 14 dni. “Podatkov glede dolgotrajnega poteka in možnosti ponovitve trenutno še nimamo. Po podatkih iz literature je smrtnost pri tem sindromu 1,5-odstotna. Med našimi bolniki so bili trije zdravljeni v intenzivni terapiji, pri vseh bolnikih smo uspeli doseči umiritev vnetja, dolgoročne posledice pa bomo lahko ocenili šest mesecev od začetka bolezni,” je pojasnil Avčin. Pri dolgoročnih posledicah gre za okvare srca. Pri vnetju drobnih žil, povezanem s covidom-19, pa se najpogosteje pojavijo kožni izpuščaji, redkeje pride do zapletov na drugih organskih sistemih. Pri eni bolnici, pri kateri so po preboleli okužbi z novim koronavirusom v krvi našli protitelesa, pa je prišlo do kožnega izpuščaja, odmrtja dela kosti in arterijske hipertenzije. Ni odveč torej opozoriti, da je treba zavarovati tudi naše najmlajše, sploh sedaj, ko se bodo vračali v šolske sklopi. In po skoraj enemu letu epidemije, bi se lahko že naučili, da se masko povleče tudi čez nos. Žal še vedno vse preveč posameznikov, tudi v zaprtih javnih prostorih, tega pomembnega detajla, pri nošenju maske ne upošteva.

Sara Bertoncelj