Poraženci osamosvojitvene vojne poveličujejo nekdanji režim: Kočevski župan ob prazniku mesta postavil kip jugokomunističnemu generalu Jožetu Ožboltu

Spominski park v Kočevju.

Potvarjanju zgodovinskih dejstev in slavljenju jugokomunistov ni videti konca. Izvedeli smo, da je kočevski župan dal v Park narodnih herojev v bližini kočevske gimnazije postaviti kip generala JLA Jožeta Ožbolta. Gre za očiten poskus poveličevanja zločinskega jugokomunističnega režima in mladim predstavljati izkrivljeno sliko zgodovine.

V Kočevju so na občinski dan, 1. oktobra, na 75-letnico Kočevskega zbora, v Parku narodnih herojev postavili spomenik pokojnemu jugoslovanskemu generalu Jožetu Ožboltu, čigar brat Drago Ožbolt je bil leta 1991 odgovoren za razorožitev Teritorialne obrambe Republike Slovenije.

Celotna zadeva je minila brez velike pozornosti. Spomenik so postavili v park v neposredni bližini kočevske gimnazije, kar je po mnenju predsednika društva MORiS Toneta Krkoviča očiten znak, da gre za poskus vsiljevanja idej jugokomunizma. Da je to tudi bil namen, potrjuje tudi simbolična izbira dneva, na katerega  se je odvijal tako imenovani “Zbor odposlancev slovenskega naroda”, kar pa je samo še ena od številnih komunističnih laži.

Izbrisani iz zgodovine
Namreč, ti “odposlanci slovenskega naroda” niso bili odposlanci slovenskega naroda, temveč del jugoslovanske komunistične partije. Tako tudi ni mogoče govoriti o boju za osvoboditev Slovenije, temveč kvečjemu o boju za jugoslovansko okupacijo Slovenije. Na zboru je bil namreč prisoten tudi Titov odposlanec Milovan Đilas, ki je veljal za Titovega naslednika, a je pozneje prišel v konflikt z jugoslovanskim diktatorjem, zaradi česar je bilo njegovo ime izbrisano iz vseh dokumentov.

Nekoč tesni Titov sodelavec Milovan Đilas (Vir: Twitter)

Đilasa so po dobri stari navadi komunistov izbrisali iz zgodovine, kot da ne bi nikoli obstajal. Podoba Kočevskega zbora pa se je temu primerno prilagodila. To se počne tudi z razkritjem spomenika Ožboltu v Kočevju. Namen je namreč isti, prilagoditi zgodovinska dejstva, v katerih bo agresorska vojska JLA oziroma njen satelit TO Socialistične Republike Slovenije prikazan kot zmagovalec vojne za Slovenijo, proti kateri so se borili.

Dejstvo, da je Ožbolt ob vsem tem še častni občan Kočevja, pove več kot dovolj o kočevskem županu dr. Vladimirju Prebiliču, ki je po izobrazbi zgodovinar. Park narodnih herojev je bil postavljen leta 1973, takrat pa so spomenike postavili petim padlim narodnim herojem. Zdaj kočevske oblasti poveličujejo upokojenega generala agresorske vojske, ki je želela Sloveniji preprečiti odcepitev od Jugoslavije. Svoje pove tudi, da so vojaki Ožboltu nadeli vzdevek “Dugmat”, zaradi njegove obsedenosti z zapetimi gumbi. Partizanom pa naj bi se po nekaterih navedbah pridružil ne zaradi želje po boju proti okupatorju, temveč zato, ker je bil na begu pred oblastmi, saj je nekoga zabodel.

Izkrivljanje zgodovinskih dejstev
“Od njega se lahko učimo tri stvari. Prva sta neizmeren pogum in odločnost, ki sta nujno potrebna, da lahko dosežeš takšne rezultate. Drugič, ljubezen do domovine, naroda, slovenstva, ki mislim, da nam ga dandanes mogoče preveč manjka. In tretja stvar sta tovarištvo in sodelovanje,” je ob razkritju Ožboltovega kipa, s katerim so počakali pol leta, povedal Prebilič. Ko samo pomislimo, da je bil Ožboltov brat Drago tisti, ki je podpisal razorožitev Slovenije, res lahko vidimo, kako sta generala ljubila svojo domovino, narod in slovenstvo. Tako zelo jima je bilo do slovenstva, da sta se povzpela do samega vrha v jugoslovanski vojski. Tako zelo je bilo mlajšemu Dragu do Slovenije, da je ob prvi priliki, ki se mu je ponudila, podpisal razorožitev Slovenije.

Kočevski župan Vladimir Prebilič (Vir: STA)

“Menim, da sta II. svetovna vojna in osamosvojitev oziroma boj za kasnejšo svobodno državo zadevi, ki sta medsebojno povezani. Enega brez drugega ne bi bilo,” je pojasnil Prebilič in pokazal, kako v praksi izgleda izkrivljanje zgodovinskih dejstev, ko je dodal: “Sporočilo II. svetovne vojne je bilo, da če ne bi imeli narodnoosvobodilnega boja, najverjetneje slovenskega naroda danes ne bi bilo.” Vse kar je skupnega II. svetovni vojni in vojni za slovensko osamosvojitev, so jugokomunistični agresorji, ki jim je v II. svetovni vojni uspelo ugrabiti državo slovenskemu narodu, medtem ko so bili v vojni za neodvisnost poraženi.

Ivan Šokić