Poznavalca o trenutni medijski histeriji: Med novinarji vlada prav mizerno stanje duha

Datum:

Resnična svoboda je to, da javnost obveščajo svobodni ljudje, ki lahko svobodno govorijo. Le kaj je pravičnejše v državi, kot je to,” je zapisal John Milton nekje okoli leta 1644. A žal vemo, da so svobodni mediji, sploh danes, neke vrste utopija. Res pa bi morali, v vlogi narodovega razuma, spomina ter vesti, braniti svojo avtonomnost. Znano je tudi, da množični mediji oblikujejo javno mnenje z manipulativnimi oblikami in metodami disimulacije in političnega marketinga. Tako izoblikujejo dominantno verzijo mnenjskega konsenza, zatem pa kontinuirano krepijo spiralo dominantnega mnenja. Večina teorij pravi, da naj bi na ta način predvsem vlada utrjevala svojo oblast, a pri nas se na medijskem področju še iz prejšnjih časov nekako vleče enopartijski sistem, mnogi novinarji pa delujejo kot uslužbenci agitprop komisije centralnega komiteja. Vse to je razvidno iz vsakodnevnega poročanja večinskih medijev, ki v vlogi političnih aktivistov napadajo vsako potezo aktualne vlade, istočasno pa se ob vsaki priložnosti pritožujejo, češ da se jih zatira in da so žrtve strahovitega pritiska diktatorske vlade.

Dan za dnem v množičnih medijih prebiramo o tem, kako so v naši državi svobodi medijev praktično že šteti dnevi. “Slovenija v žalostni družbi držav, ki sta neodvisne medije že popolnoma zatrli,” so včeraj zapisali na portalu 24ur.com in pojasnili, da naj bi se razprava o svobodi medijev po prvotnih načrtih osredotočila le na Poljsko in Madžarsko, vendar pa so bili primorani na seznam  dodati tudi Slovenijo. Kako jo seveda ne bi, če pa se menda tudi pri nas brezkompromisno ravna z mediji. Da premier Janez Janša Slovenijo postavlja ob bok neliberalnim državam, so seveda opozorili v Levici, v stranki SAB pa menijo, da si slabše popotnice pred predsedovanjem Svetu EU ne bi mogli zamisliti. “Napadi na medije in novinarje premierja Janeza Janše v zadnjih tednih namreč vse glasneje odmevajo na evropskem političnem parketu in v evropskih medijih,” je zapisal naš največji komercialni medij in poudaril, da tudi tudi Društvo novinarjev Slovenije ugotavlja, da se dinamika, intenziteta in brutalnost napadov na medije le še stopnjujejo. Stranka LMŠ opozarja, da tudi Bruselj opaža, da je svoboda medijev v Sloveniji vse bolj načeta. “Prevzeti nadzor in obvladovati” – to je po njihovih besedah cilj premierja Janše, ko gre za medije. Seveda niso pozabili omeniti tudi orbanizacije, brez tega pač ne gre. Nikakor ne smemo pozabiti še na Tanjo Fajon, ki je poudarila, da si ni nikoli predstavljala, da bodo kdaj govorili o Sloveniji kot o prostoru, kjer oblasti skušajo utišati svobodne medije ter opozorila, da ni ogroženo le naše zdravje, temveč tudi svoboda medijev in naše demokracije, tako je poročal portal našega nacionalnega medija, rtvslo.si. Za piko na i, je večinske medije zmotil še javni poziv predsednika vlade direktorju Slovenske tiskovne agencije (STA) Bojanu Veselinoviću k odstopu. Oba medija sta za boljšo ilustracijo stanja v Sloveniji postregla še s slikovnim gradivom, ob tej priložnosti se jim je najbolj primeren zdel prikaz tiskanih medijev (časopisov), zaklenjenih z verigo in ključavnico. Kaj ste pa vi včeraj brali?

Mizerno stanje duha med novinarji
Predsednik Združenja novinarjev in publicistov (ZNP) dr. Matevž Tomšič je pojasnil, da se že ta sintagma, vladno vmešavanje v medije, pri nas uporablja na izrazito selektiven način. Vmešavanje vlade se namreč dogaja le takrat, ko je na oblasti desnica. Ko je na oblasti levica in predsednik vlade (v tem primeru Marjan Šarec) poziva državna podjetja, naj ne oglašujejo v napačno usmerjenih medijih, pa to ni vmešavanje. Tukaj gre za visoko stopnjo sprenevedanja, je poudaril in dodal: “Pa četudi bi sprejeli to predpostavko oziroma oznako, da se vlada vmešava v medije, potem lahko zaključimo, da je pri tem izjemno neuspešna. Velika večina medijev pri nas je namreč izrazito uperjena proti vladi. Če bi si vlada te medije dejansko hotela podredit, je pri tem izjemno nespretna.” Opomnil je tudi, da če se novinar obnaša kot aktivist, pač ne more pričakovati, da se ga bo obravnavalo kako drugače, kot aktivista.

Marko Milosavljević, katedra za novinarstvo Fakultete za družbene vede (Foto: STA)

Na vprašanje, ali se novinarji večinskih medijev sploh zavedajo tega, da niso nepristranski, je Tomšič odgovoril, da je problem v aktivizmu. Tega je dejansko vedno več, vsaj na nacionalni televiziji so nekaj let nazaj to še nekoliko prikrivali, zdaj je pa ta aktivizem že direkten. Novinarji in uredniki delujejo, kot da bi bili neki strankarski aktivisti. In težava je tudi, da se nekateri novinarji tega dejansko ne zavedajo, kar pa nas pripelje do vprašanja samega izobraževanja novinarjev. Tomšič je kot primer navedel profesorja Marka Milosavljevića s katedre za novinarstvo na Univerzi v Ljubljani – tudi to kaže na primer izrazito spolitiziranost javne ustanove oziroma vsaj dela javne ustanove, ki se kot celota politično opredeljuje  in ki se javno postavlja v bran svojim članom, ki direktno zavajajo ter širijo neresnice. “Če se tako vzgaja bodoče novinarje, potem se ne moremo čuditi, da je stanje duha med slovenskimi novinarji tako mizerno, kot je,” je pripomnil.

Tudi na Poljskem in Madžarskem imajo očitno razne Zgage, Milosavljeviće …
STA je državen medij, katerega ustanovitelj je Republika Slovenija, zato je tudi povsem normalno, da je država tista, ki postavlja in odstavlja direktorje, je Tomšič komentiral poziv Janše Veselinoviću, naj odstopi. “Tu o neki neodvisnosti ni mogoče govoriti in pika,” je poudaril. Izvoz mnenj v Evropo oziroma izven meja države pa bo potekal še naprej, te zgodbe se dogajajo tudi v drugih državah, je mnenja Tomšič. Poslušamo, kaj vse strašnega se jim dogaja, na Madžarskem in Poljskem, po vsej verjetnosti pa gre za podoben izvoz, kot smo ga deležni pri nas. “Gre za izvažanje domačih problemov, tudi na Poljskem in Madžarskem imajo očitno razne Zgage, Milosavljeviće in podobne, ki svoje politične frustracije izvažajo na evropski parket, tisti ki menijo, da bi morali biti v svojih državah na oblasti pa niso, skušajo dobiti neke zaveznike v Evropi – tam je torej situacija verjetno precej podobna kot v Sloveniji. Če vemo, da ni res, kar se piše o Sloveniji, seveda ni razloga, da bi verjeli da je res, kar se piše o Poljski in Madžarski. Bojijo se, da bo to multikulti levičarstvo s časom vseeno imelo manj vpliva, v Evropi pa hitro najdejo zaveznike, ker je ta ideologija zelo razširjena tudi v evropskih institucijah in medijih – zato hitro naletijo na posluh,” je zaključil predsednik ZNP.

Ministrstvo za kulturo je zaradi številnih manipulacij naročilo raziskavo o medijski krajini v Sloveniji pri Fakulteti za medije. Pri raziskavi sta sodelovala tudi dr. Matevž Tomšič in dr. Borut Rončevič.  Pri medijih kot so 24ur, MMC RTV SLO, Dnevnik, Večer, Delo, Slovenske novice, Svet24 se giblje neuravnoteženost med 30 do 40 odstotki. Provladni ali antiopozicijski odnos v večini teh medijev ni pomembno zastopan. Posebej veliko zaskrbljenost so v raziskavi namenili portalu javne RTV, ki je po neuravnoteženosti precej izstopal. Presenečenj torej ni, medijski prostor obvladujejo mediji naklonjeni levici. Poleg tega je že raziskava iz leta 2002 pokazala, da je v Sloveniji medijski prostor v svojih političnih in ideoloških preferencah izrazito enostranski in da se je izrazito podpiralo tranzicijsko levico. Raziskovalci Fakultete za medije so sedaj le še potrdili, da ima večina izbranih medijev prepoznavno politično in nazorsko noto. Med temi izrazito prevladujejo leva stališča nad desnimi. Tisti, z daleč največjim dosegom dnevnih bralcev izražajo protivladna stališča in so veliko bolj naklonjeni sedanjim levim opozicijskim strankam. Zato velja izpostaviti, da ima tudi politična levica toliko večjo medijsko podporo kot sedanja desno sredinska vlada.

Novinarji ne vedo, kaj so pravi pritiski na medije
Brez strahovitega pritiska diktatorske vlade bi bilo 95 odstotkov medijev proti vladi in ne le 80 odstotkov,” je rahlo hudomušno a precej zares komentiral situacijo dr. Borut Rončevič. Politični analitik in nekdanji PR-ovec stranke SD Sebastjan Jeretič pa je izpostavil da je težava že v tem, da se to, da se z mediji polemizira in včasih tudi kritizira, želi predstaviti kot neko vmešavanje v medije. Mediji se dejansko sami vstopili v politični aktivizem, tako da se je treba vprašati, kaj so pravzaprav pričakovali – težko je razumeti, da so očitno pričakovali čisto tišino. Vse kar se dogaja, je več ali manj posledica njihovega političnega delovanja. “Če so tako občutljivi, da se jim zdi že polemiziranje glede njihovih zapisov vmešavanje, je vprašanje, kako bi preživeli v neki državi, kjer se politika resnično meša v medije,” je opomnil. Kar se tiče Evrope, smo pa že večkrat povedali, da gre za izvoz notranjih političnih aktivistov prek svojih kolegov na evropsko raven, evropski kolegi pa pač brez premisleka kupijo, kot jim naši domači novinarji servirajo. Ta Evropa, ki nas ocenjuje, pač ni Evropa,  gre za neke ljudi, ki imajo takšne in drugačne prijatelje v Sloveniji. “Tem, ki bodo pač sledili slovenski levici, se ne more nič dopovedat, ker ne gre za stvar argumentov, pač pa gre za stvar politične odločitve, da pomagaš svojim političnim somišljenikom v Sloveniji,” je še ocenil

Foto: 24ur.com

Dr. France Vreg, ki velja za ustanovitelja študija novinarstva v Ljubljani in utemeljitelja komunikologije, bi imel v teh časih, ko so mediji tarče sistematičnih političnih pritiskov, veliko za povedati, saj so bila v času njegovega zanimanja ves čas v ospredju vprašanja demokratične vloge novinarstva in narave komuniciranja,” so decembra lani zapisali na portalu 24ur.com. In prav so imeli, če bi vedel, da na “njegovi” FSPN (kasneje FDV) proizvajajo politične aktiviste namesto nepristranske novinarje, bi se prav gotovo obračal v grobu. Vreg se je vseskozi zavedal, da ekonomske in politične elite potiskajo s svojo močjo množične medije v podrejen položaj legitimiranja elit. Zato je vedno izpostavljal vlogo kritičnega oziroma preiskovalnega novinarstva s svojo funkcijo nadzora vseh vej oblasti. Že dolga leta nazaj je tudi opozoril, da politično komuniciranje in novinarstvo postajata del globalne medijske industrije, novinarstvo je izpostavljeno komercializaciji, politipčna propaganda in marketing pa ukinjata utopijo o avtonomni, razmišljujoči in kritični javnosti. Vedno je tudi prepostavljal komunikacijski profesionalizem, torej  visoke profesionalne standarde, odgovornost in etičnost, ki jih morajo zagotavljati novinarji. “Kjerkoli v novinarskih strukturah vladajo povprečnost, neznanje, slabo poznavanje problemov, vsakodnevni novinarski pragmatizem in karierizem, tudi zaman pričakujemo, da bodo taki komunikatorji sposobni vzpostaviti demokratično družbeno komunikacijo,” je zapisal.

Sara Bertoncelj

Sorodno

Zadnji prispevki

[Video] Veliko Britanijo pretresajo napadi z nožem

Velika Britanija se po prihodu velikega števila migrantov srečuje...

Večer nad ljudi, ki protestirajo proti novim azilnim centrom!

Že tako slabo brani časnik, kot tudi spletni portal...

[Video] V New Yorku nov trend: Moški mimoidoče ženske udarjajo v obraz

Na družbenih omrežjih se pojavlja vse več videoposnetkov žensk,...

Bo Cirman sodno odgovarjal za medijski napad na Edvarda Kadiča?

Politični komentator in strokovnjak za komuniciranje Edvard Kadič, znan...