Če se nekaterim zdi logično, da je ključnega pomena razbremenitev državnega proračuna in davkoplačevalcev, pa se to ne zdi logično Marjanu Šarcu. Osnutek njegove koalicijske pogodbe, o kateri se pogaja kar šest strank, namreč predvideva oblikovanje novih ministrstev: za digitalizacijo, energetiko in regionalni razvoj, in s tem tudi dodatne ministre ter uslužbence javnega sektorja, katerim (zajetne) plače “izplačujemo” davkoplačevalci. Vprašanje pa je, ali so dodatna tri ministrstva res potrebna ali pa je – glede na to, da bi bilo preveč strank v koaliciji – zmanjkalo ministrskih mest? Tako posledice pohlepa politikov po “stolčkih” spet čutijo “navadni” ljudje.
Zanimivo je, da ne razmišlja le Šarec na takšen način, ampak je to zgleda že stalnica levičarjev, saj z vsako vlado po tihem povečujejo število ministrstev. Če smo leta 2012, v času Janševe vlade, imeli 11 ministrstev in ministrico brez listnice, je številko za eno ministrstvo “prefinjeno” povečala Alenka Bratušek, in sicer je ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport razdelila v dve – v ministrstvo za kulturo in ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Sicer ne ravno logična poteza, pa vendar je bila “skromna”.
Medtem je s prihodom Mira Cerarja Slovenija pridobila še tri nova ministrstva, torej skupno 16. Samostojno smo pridobili ministrstvo za notranje zadeve in ministrstvo za javno upravo, ki sta bili prej pod enim imenom, ločil pa je tudi ministrstvo za infrastrukturo. Poleg tega je ustanovil Službo Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (ministrica brez resorja Alenka Smerkolj). Šarec bi pa rad vse skupaj popeljal še na višji nivo, saj bi njegova vlada imela rekordnih 19 ministrstev.
Kaj nova ministrstva pomenijo za državljane Slovenije?
Levičarji torej uporno povečujejo zaposlene v javnem sektorju, kar izjemno bremeni slovenski proračun. Od leta 2005 do 2008, v času prve vlade Janeza Janše, se je število zaposlenih v državni upravi namreč znižalo za 900 zaposlenih, od leta 2014 do oktobra 2017, v času vlade Mira Cerarja, pa se je število zaposlitev v javni upravi povečalo za več kot 8.000, kar pomeni ravno toliko več izplačanih plač vsak mesec, seveda na račun davkoplačevalcev. Zadnji uradni podatki o številu zaposlenih na ministrstvih (z dne 1. maj 2018) namreč kažejo, kakšna bremenitev je to za državni proračun oziroma koliko javnih uslužbencev je v vsakem ministrstvu zaposlenih. Na dodatnih Šarčevih ministrstvih bi tako morali zaposliti od okoli 200 pa vse do 4.000 novih javnih uslužbencev. Po zadnjih podatkih je na primer na ministrstvu za finance zaposlenih 4.245 javnih uslužbencev, na ministrstvu za okolje in prostor 1.388, na ministrstvu za obrambo pa 1.120. Namesto da bi se lotili urejanja sedanjih ministrstev in jih naredili učinkovitejša, pa nameravajo ustanavljati nova.
Naj ob tem spomnimo, kako je vlada Janeza Janše leta 2011 predlagala, da bi med let 2011 in 2015 Slovenijo vodilo 11 ministrstev:
T.i. vitka javna uprava je temeljila na resnih pristopih ob analizi mednarodnih izkušenj, predvsem iz držav članic Evropske unije. Cilj racionalizacije je bil zmanjšati število ministrstev (iz takratnih 15 na med 10 in 13), zmanjšati število paraministrstev (Služba vlade za lokalno samoupravo, Služba vlade za razvoj in EU ter Urad VRS za Slovence v zamejstvu in po svetu) in zmanjšati število vladnih služb, posledično pa zmanjševati zadolženost Slovenije. A se Šarec, kot vse kaže, na finančno stanje Slovenije požvižga in že razmišlja o tem, kako bo svojim morebitnim koalicijskim partnerjem razdelil ministrstva. Če bo ministrstev zmanjkalo, pa bo očitno predlagal ustanovitev še kakšnega.
A. G.