“Zavrnitev zdaj že treh kandidatov za ustavnega sodnika ni več samo politični problem, ampak je prerasel že v ustavno krizo. Večina kandidatov je zavrnjenih, čeprav so izpričano vrhunski pravni strokovnjaki, celo najbolj vrhunski, kar jih Slovenija premore, ne da bi javnosti bili predstavljeni kakršnikoli, kaj šele prepričljivi razlogi za zavrnitev,” je bil jasen redni profesor na Novi univerzi Matej Avbelj, ki je hkrati dodal, da sistem imenovanj na vrhunske sodniške položaje v Sloveniji terja resno reformo, predvsem pa odpravo tajnega glasovanja v Državnem zboru. Nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec pa je izrazil razočaranje nad nedostojnimi reakcijami poslancev državnega zbora, ki kažejo na globoko nerazumevanje ustavne demokracije.
V javnosti odmeva neizvolitev dr. Janeza Kranjca za ustavnega sodnika. Nekateri poslanci, denimo Marjan Šarec so neizvolitev celo proslavili, rekoč, da gre za “še eno pomembno zmago”. A gospod Kranjc ni kdorkoli: velja za cenjenega strokovnjaka tako doma kot v tujini. Poleg tega je zaslužni profesor na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani in Pravni fakulteti Univerze v Mariboru ter izredni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Trikrat je opravljal tudi funkcijo dekana Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in predsedoval Evropski zvezi pravnih fakultet. Je nosilec najvišjih državnih odlikovanj Slovenije, Francije in Avstrije in častni doktor tujih univerz.
Slovenija je v ustavni krizi
Za mnenje glede neizvolitve Kranjca za ustavnega sodnika, smo povprašali dva pravna strokovnjaka – Mateja Avblja, rednega profesorja za evropsko pravo na Novi univerzi in nekdanjega ustavnega sodnika Jana Zobca. Zanimalo nas je tudi njuno mnenje glede tega, kaj to pomeni za kakovost ustavnega sodišča in kako gledata na reakcije nekaterih poslancev, ki neizvolitev celo zmagoslavno proslavljajo. Govora je o poslancih leve opozicije. “Zavrnitev zdaj že treh kandidatov za ustavnega sodnika ni več samo politični problem, ampak je prerasel že v ustavno krizo. Večina kandidatov je zavrnjenih, čeprav so izpričano vrhunski pravni strokovnjaki, celo najbolj vrhunski, kar jih Slovenija premore, ne da bi javnosti bili predstavljeni kakršnikoli, kaj šele prepričljivi razlogi za zavrnitev,” ocenjuje Avbelj.
“To dogajanje in politične izjave ob njem so dokaz popolne parlamentarne neodgovornosti in frapantne politične nekulture. Posledično tako ravnanje razdiralno vpliva na ugled in delovanje institucij, kamor naj bi bili ti kandidati imenovani.” V pogojih take politične nekulture lahko, kot vse kaže, uspejo samo posamezniki, ki so izrazito politično profilirani, če se pravočasno znajdejo na pravi politični strani, ali pa se vse življenje trudijo dokazati, da so povsem brez barve, vonja in okusa. Po mnenju Avblja je sedaj postalo očitno, da sistem imenovanj na vrhunske sodniške položaje v Sloveniji terja resno reformo, predvsem pa odpravo tajnega glasovanja v Državnem zboru.
Reakcije poslancev na neizvolitev kažejo na globoko nerazumevanje ustavne demokracije, človekovih pravic in vladavine prava
V nadaljevanju pa je za naš medij spregovoril tudi nekdanji ustavni sodnik Zobec: “Obžalujem neizvolitev tako uglednega pravnika, akademika, ene od ikon slovenskega prava, ki bi zagotovo okrepil Ustavno sodišče in s svojo argumentacijo in s svojim umirjenim pristopom ter ga kot pravni erodit, zagotovo okrepil.” Zobec še upa, da bi tako ugleden strokovnjak, pravno tehtnico nagnil v smer pravne argumentacije, proč od rezultatskega sojenja. Tiste, ki so nagnjeni k rezultatskemu sojenju, bi z močnimi argumenti pošteno omajal ter jih po možnosti celo odvrnil od tovrstnega sojenja. “Klemen Jaklič kot samotni jezdec težko uspeva.”
“Reakcije poslancev na neizvolitev pa so nedostojne oziroma kažejo na globoko nerazumevanje ustavne demokracije in globoko nerazumevanje “svete trojice”: demokracije, človekovih pravic in vladavine prava. Ne razumejo, da ustavni sodniki niso politiki, ampak da morajo biti osebe z izjemnim pravnim znanjem in izpričano poklicno ter osebno integriteto, ne pa osebe, ki bi sledile neki politični volji.” Oni so tam ravno zato, da to politično voljo omejujejo in jo ustavljajo, kadarkoli se pregreši zoper Ustavo RS in aksiološko družbeno soglasje, ki ga Ustava RS pomeni. Ob tem je potrebno izpostaviti zlasti človekovo dostojanstvo. Zobec obžaluje, da so nekateri slovenski politiki tako nezreli, da tega ne razumejo. Govora je v splošnem o slovenski politiki.
Domen Mezeg