Ker je pridobitev kolektivne imunosti na covid-19 glavni pogoj za vrnitev v bolj normalno življenje, so znanstveniki med pandemijo izvedli številne študije o vplivu različnih družbenih, vedenjskih, kulturnih in drugih dejavnikov na omahljivost glede odločanja za cepljenje. V skladu z veliko študijo, objavljeno v reviji Brain, Behaviour and Immunity, imajo ljudje, ki zavračajo cepljenje, v povprečju nižje kognitivne sposobnosti oziroma manj inteligence.
Ugledni ameriški nestrankarski možganski trust (think thank) Pew Research je ugotovil zanimivo povezavo med številnimi različnimi dejavniki in nenaklonjenostjo Američanov do cepljenja proti covidu-19.
Njihova nedavna raziskava je pokazala, da na obotavljanje glede cepljenja med drugim vplivajo: starost (mlajši ljudje se bolj obotavljajo kot starejši nad 65 let), narodnost (Azijci najmanj oklevajo, najbolj pa oklevajo temnopolti), religioznost (ateisti najmanj oklevajo), politična pripadnost (konservativci bolj oklevajo, liberalci manj).
Avtorji študije uvodoma poudarjajo, da je bilo tekom pandemije razkritih več dejavnikov, ki dajejo jasne napovedi glede stopenj oklevanja pri cepljenju proti covidu-19. A čeprav obstajajo študije, ki so pokazale, da imajo ljudje z nižjo stopnjo kognitivnih sposobnosti težave z nefarmakološkimi epidemiološkimi ukrepi (držanje primerne razdalje, nošenje maske, skrb za higieno itd.), vloga inteligence pri zavračanju cepiv proti covidu-19 še ni bila raziskana. Skupina znanstvenikov, večinoma epidemiologov in psihologov z Univerzitetnega kolidža v Londonu in Univerze v Edinburgu, se je zato odločila, da bo preučila razmerje med inteligenco in obotavljanjem glede cepljenja proti covidu-19. Študija je bila izvedena po uspešnem testiranju cepiva AstraZeneca.
Možnost vpliva drugih dejavnikov so izključili
Avtorji so rezultate najprej nadzorovali tako, da so izključili možne vplive starosti, spola in narodnosti. To je bilo pomembno storiti, ker je na primer pričakovati, da bodo starejši, ki z odklonitvijo cepljenja tvegajo več, manj oklevali. Toda tudi po takšni prilagoditvi je študija pokazala, da je kolebanje glede cepljenja proti covidu-19 še vedno bistveno večje pri ljudeh z nižjimi kognitivnimi sposobnostmi. Skupina raziskovalcev je upoštevala prilagoditev za duševno in fizično zdravje, vendar to ni vplivalo na rezultate. Po drugi strani pa je stopnja izobrazbe privedla do delne oslabitve rezultatov. Z drugimi besedami, stopnja izobrazbe je vplivala na nestanovitnost (bolj izobraženi so bili manj nestanovitni), a tudi ko je bil njen vpliv izključen, je verjetnost vpliva inteligence na nestanovitnost ostala pomembna, poroča Index.
Manjše kot so kognitivne sposobnosti, večja je skepsa do cepiva
Povezava med inteligenčnim količnikom in stopnjo izobrazbe poteka v obeh smereh. Glede ljudi z višjimi kognitivnimi sposobnostmi se je izkazalo, da ne dosegajo le povprečno višjih akademskih dosežkov, ampak, da se jim z vsakim letom izobraževanja IQ dvigne za približno tri točke. Avtorji so tudi ugotovili, da obstaja linearna povezava variabilnosti glede cepljenja v celotnem obsegu kognitivnih rezultatov. Z drugimi besedami – nižje kot so kognitivne sposobnosti udeležencev, večja je njihova nestanovitnost. Znanstveniki v svojem prispevku poudarjajo, da imajo njihove raziskave eno pomembno omejitev, in sicer, da temeljijo na izjavah ljudi o njihovih namenih in ne na njihovem dejanskem vedenju. Z drugimi besedami, avtorji niso imeli informacij o tem, kateri od udeležencev je bil dejansko cepljen in kateri ne.
Bolj inteligentni so manj zmedeni in zaupljivi, ko gre za lažne novice
V svojem poročilu znanstveniki predstavljajo možno tolmačenje glede povezanosti, ki so ga opazili. “Netočne informacije na družbenih omrežjih lahko zapletejo sprejemanje odločitev, ljudje z nižjimi kognitivnimi rezultati tako pričnejo bolj oklevati. Ker so študije, opravljene pred cepljenjem proti covidu-19, pokazale, da je mogoče pri ljudeh z nižjimi kognitivnimi sposobnostmi zaznati tudi večji odstotek okužb s covidom-19, te nove ugotovitve kažejo na morebitno dodatno obremenitev bolnišnic z bolniki,” zaključujejo avtorji. Seveda je potrebno tudi upoštevati da na kolebanje vplivajo številni dejavniki, ne samo inteligenca, in da je potrebno rezultate razumeti kot kazalce statistične povezanosti. Z drugimi besedami, ni mogoče trditi, da je kdorkoli, ki okleva glede cepljenja, neinteligenten in obratno.
Sara Kovač