Pravniki in psihoanalitiki opozarjajo, da feminizacija sodstva ruši pravno državo – rezultat je sodni sistem, ki ni sposoben delovati kot imunski sistem družbe!

Feminizacija slovenskih sodišč je vse večja. Za nedolžne moške je še huje, če je ženska tudi tožilka. Največja problematika ob tem je, kot kaže Urad za enake možnosti, precejšnje število očetov, ki zatrjujejo, da so neenako obravnavani pri dodeljevanju otrok in urejanju stikov ob razvezi oziroma ob razpadu zunajzakonske skupnosti. Pretirano feminizirana so predvsem okrajna sodišča, dejstvo pa je, da na njih dela več kot 90 odstotkov sodnic. Bolezen v sodstvu, ki se po Sloveniji vedno bolj širi, je vse bolj očitna.

O pretirani feminizaciji okrajnih sodišč govorimo zaradi visokega odstotka sodnic, ki znaša kar 80 odstotkov. Po letu 2005  so pri opravljanju sodniške funkcije začele dominirati ženske. Evropski parlament zato poziva Komisijo in države članice k preglednejšim postopkom zaposlovanja in k obveznosti, da je treba v komisijah za ocenjevanje in v odborih za izbor zagotoviti ravnovesje glede na spol, tako da zajamčijo, da je v poklicih vsaj 40 % žensk in 40 % moških.

Vzroki feminizacije sodišč
Gre za kompleksen pojav, odvisen od številnih dejavnikov, predvsem pa k temu prispevajo relativno nizke plače. Moški naj bi imeli raje poklice, povezane z močjo in bogastvom, sodniški poklic pa je pri nas premalo cenjen (tudi zato, ker ga opravljajo predvsem ženske). Zato je manj zanimiv za tiste, ki si želijo zgraditi kariero in se izkazati. Eden izmed vzrokov je tudi povečan vpis študentk na obe pravni fakulteti v Sloveniji. Delo sodnika/sodnice je večinoma bolj stacionirano v okviru uradnih ur, kar ženskam z družino, ki so obenem tudi gospodinje, ustreza.

Boštjan M. Zupančič trenutno stanje povezuje z Ojdipovim kompleksom
O problematiki je že večkrat spregovoril nekdo, ki nima dlake na jeziku – dr. Boštjan M. Zupančič, svetovalec ministra za pravosodje, nekdanji sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice in slovenskega ustavnega sodišča, pred tem pa predavatelj na ljubljanski pravni fakulteti, z magisterijem in doktoratom s Harvarda. Velikokrat je govoril in razpredal o feminizaciji moških, ki raste skupaj z omenjeno problematiko. Pravi, da so ženske sodnice manj primerne od moških sodnikov. Pri tem izhaja iz “ojdipalne predpostavke o tem, kjer se vrednote psihološko v 5-7 letu starosti dejansko asimilirajo, potem je tukaj velika razlika med dečki pa med deklicami. Dečki se morajo odtrgati od matere in se poistovetiti z očetom. Deklicam pa to ni treba. Skozi to travmo ne gredo in one ostanejo vezane na ta idol matere praktično vse življenje, kar za fante ne bi smelo veljati. In ker se to pri fantkih ne zgodi več, pride do implozije vrednot, do kolapsa normativne integracije, kot se temu tehnično reče,” je dejal v intervjuju za TV Slovenija.

Težave slovenskega pravosodja se pričnejo že na pravni fakulteti
Zupančič meni, da se velika večina težav slovenskega pravosodja začne že na pravni fakulteti. V nekem intervjuju za Večer je povedal: “Pri nas je vir problema pravna fakulteta. Vem za konkretne primere ljudi, ki so bili retardirani in so naredili pravno fakulteto, ker jih nihče ni vprašal, koliko je dva in dva. Potem so takrat na isti način prihajali skozi pravosodni izpit. Ne vem sicer, kaj se zdaj dogaja, ampak to je trajalo leta, desetletja. In rezultat je tukaj. … zato se dogajajo take norosti. To je možno samo v Sloveniji. … tu ne gre predvsem za vprašanje feminizacije sodstva. To je vprašanje vpisa v prvi letnik pravne fakultete. Profesor Bučar mi je rekel, da to niso sodniki, da so uradniki. Slabi uradniki, je dodal. Slovensko pravosodje je katastrofa.”

Napoveduje, da bodo Francozi čez dobra tri leta svoje pravosodje povsem feminizirali
“Francozi bodo imeli leta 2020 povsem feminizirano pravosodje. Stoodstotno. V Franciji to ni problem. Sem in tja se pojavi kakšen problem, sem in tja kakšen odvetnik pove, da so napisali krasno pritožbo, da je sodnija ni razumela, ampak v glavnem tam to ni problem. Pri nas pa je. Zakaj? Ker ne gre za to, da so to ženske, pa da so brez občutka za pravičnost in tako dalje, ampak gre za to, kakšne ženske so tiste, ki se, prvič, sploh vpisujejo na pravo, kakšne moškinje v Vodebovi terminologiji so tiste, ki hočejo biti tožilke in hočejo biti sodnice in potem imate na koncu ta rezultat, ki ga imate in to bi človek rekel premalo agresivno sodno vejo oblasti, ki ni sposobna delovati kot prvorazredni, kar bi morali biti, imunski sistem države,” je Zupančič povedal v septembrskem intervjuju na 1. programu TV Slovenija in omenil psihoanalitika Romana Vodeba, s katerim deli svoje prepričanje.

Moška simbolna kastracija je v takšnih ustanovah že stalna praksa
Vodeb je v številnih svojih zapisih že večkrat izpostavil, da so z žensko moralno izprijenostjo in sadizmom kontaminirane določene tipično ženske inštitucije. “Feminizem, kot domala ekskluzivno ženska ideologija, ima lovke razpredene po vsej družbi. To, da knjižnice obvladujejo ženske, za družbo ni nevarno. Družbeno bistveno bolj spolzko je žensko obvladovanje zavodov za zaposlovanje, kjer se množično dogaja moška simbolna kastracija. Brezposelni moški je t. r. – vulgarno rečeno – “brez kurca”. In v objemu zavidanja penisa – kot se reče v psihoanalizi – ženske naravnost uživajo, ko so deležne simbolno kastriranih moških, nad katerimi se nezavedno sadistično izživljajo,” je na blogu zapisal julija letos.