Z današnjim dnem, ko je država na predlog zdravstvene stroke stopila v vnovično zaprtje javnega življenja, se je oglasil predsednik republike Borut Pahor. V svojem nagovoru državljank in državljanov je poudaril, da če do enajstdnevnega zapiranja države ne bi prišlo, bi to predstavljalo tveganje za zdravje in življenje ljudi. Ker drugih alternativ ni, poziva ljudi k strpnosti. Ob tem pa izraža optimizem za prihodnost.
Predsednik Borut Pahor poudarja, da je bila stroka jasna in enotna glede odločitve o zaprtju. “V bitki s covidom brez enajstdnevnega zaprtja javnega življenja tvegamo zdravje in življenja ljudi. Drugih možnosti in kompromisov ni,” je dejal in ob tem dodal, da sta enotnost in prepričljivost strokovnjakov ključnega pomena. Ob tem je stroki izrazil hvaležnost.
Predsednik je izrazil tudi občudovanje do ljudi, ki so najbolj izpostavljeni in skrbijo za to, da življenje, kljub krizi, teče na čim bolj normalen način. “Povsod sem naletel na heroje, ki jih navdihuje solidarnost. Po več kot letu dni dela so utrujeni, vendar absolutno prepričani, da bomo naposled uspeli. Nagovarjajo nas, naj nas ne prevzame malodušje in naj ostanemo sočutni in strpni.”
V nagovoru se je dotaknil tudi cepljenja in poudaril prepričanje stroke, da se bodo razmere na račun cepljenja umirile. “Virusa ne bomo premagali tako, da ga ne bo več, ampak tako, da bomo z njim lahko povsem normalno živeli. Strokovnjaki in znanstveniki so prepričani, da smo naposled zlasti zaradi cepljenja temu zdaj zares najbližje,” je dejal in po poročanju STA dodal, da državljanom zaupa. “Prosim vas, poiščimo zdaj v sebi to notranjo moč. Vsak jo ima. Pomagajmo si med seboj in pazimo drug na drugega. Kot vaš predsednik vam popolnoma zaupam, da boste zase in za vse nas storili vse po vaših najboljših močeh,” je povedal za konec.
14 in 7- dnevna incidenca v državi ostajata visoki in se povečujeta
Včeraj je bilo opravljenih 5.622 PCR testiranj in 21.834 hitrih antigenskih testov. S PCR testi je bilo včeraj potrjenih 1.335 novih okužb. Delež pozitivnih testov je znašal 23,7 odstotka. Glede na včeraj potrjene okužbe med občinami izstopajo: Celje 85, Domžale 21, Kamnik 20, Grosuplje 26, Jesenice 27, Kranj 40, Koper 37, Nova Gorica 33, Novo mesto 32, V Ljubljani je bilo včeraj potrjenih 187 novih okužb, v Mariboru pa 55. 7-dnevno povprečje okužb je žal tudi danes višje kot smo poročali včeraj in sicer po danes objavljenih podatkih NIJZ znaša 1.022.
Jugovzhodna Slovenija ima najvišji odstotek angleške različice virusa
Po besedah direktorice NLZOH Tjaše Žohar Čretnik so angleško različico virusa do sedaj potrdili pri 745 osebah. “Južnoafriško različico smo do sedaj zaznali v treh primerih, brazilsko pa v enem, ta dva seva se pri nas torej ne širita. Odkrili smo še 6 primerov t.i. nigerijskega seva. Delež angleške različice se pri analiziranih vzorcih povečuje. V zadnjem tednu delež angleške različice predstavlja že skoraj 42% analiziranih vzorcev, kar pomeni da uspešno izpodriva prej najbolj prisotno različico in poslabšuje epidemiološko sliko v Sloveniji. V zadnjem tednu smo odkrili 9 različic virusa.”
V jugovzhodni Sloveniji so odkrili najvišji odstotek angleške različice virusa (87 odstotkov), na Koroškem (68 odstotkov) in v pomurski regiji (61 odstotkov). Najnižji delež je zaznati v obalno-kraški regiji, kjer so angleško različico virusa zaznali pri 24 odstotkih vseh analiziranih pozitivnih vzorcev. “Zaznali smo tudi mutacijo pri doslej prevladujoči različici B.1.258.17, ki izboljša prenos virusa in omogoča hitrejše širjenje. Potrdili smo 33 primerov tovrstne različice, dodatno je bilo potrjenih tudi 31 primerov različice v vzorcih KISLD. To različico bomo v nadaljevanju še podrobno preučevali, sledi pa tudi raziskava, ali ima ta sev pomemben klinični pomen, poleg že znane večje infektivnosti,” je pojasnila Žohar Čretnikova.
Po besedah Leona Cizlja z Instituta Jožef Stefan z zaprtjem ciljajo predvsem na razbremenitev bolnišnic s covidnimi bolniki. Sodeč po projekcijah bi lahko s tem razbremenili nekaj sto postelj. Ob tem pa je dodal, da bomo lahko šele po koncu 11-dnevnega zaprtja videli, ali smo z ukrepi uspeli ali ne. “Od 1335 ljudi, pri katerih so v sredo potrdili koronavirusno okužbo, jih bo približno 80 odšlo v bolnišnico, okoli 20 jih bo potrebovalo intenzivno nego, med 10 in 15 pa jih bo umrlo, je dejal Cizelj. Ob tem je opozoril, da so poleg vsakega, pri katerem je bila okužba potrjena, še dva do trije, ki niso prišli na testiranje, so pa okuženi, a asimptomatski in virus prenašajo naprej. Torej lahko glede na sredino stanje vsak dan pričakujemo med 4000 in 5000 okužb,” je pojasnil Cizelj.
V nadaljevanju je spomnil, da je v drugem valu epidemije (oktobra lani) število hospitaliziranih covidnih bolnikov naraščalo izredno hitro. V približno enem tednu se je namreč število povzpelo iz 500 na 1000. “Če ne bi bilo ukrepov od sredine oktobra, se ne bi ustavili na 1200-1300 covidnih bolnikov v bolnišnici, ampak bi se število vsak teden podvojilo, je razloge, zakaj so bili takratni ukrepi dobri,” pojasnil Cizelj. V prvih dveh mesecih leta je število hospitaliziranih covidnih bolnikov upadlo na 500 in manj. Po besedah Cizlja bi se upad nadaljeval, če se ne bi pojavila angleška različica virusa. Reprodukcijsko število, ki kaže, koliko ljudi okuži en okuženi, bi bilo danes brez prisotnosti angleške različice virusa približno 0,8. To bi pomenili, da bi v kakem mesecu ali mesecu in pol izšli iz epidemije. “Ob približno 50-odstotnem deležu angleške različice reprodukcijsko število naraste na 1,1 ali 1,2, ob 100-odstotnem deležu angleške različice pa na 1,3, to pa je “nekaj, kar je zelo nevarno”, je poudaril.
Tretji val epidemije bo izzvenel konec junija
Samozaščitno obnašanje in ukrepi po ocenah, ki jih je navedel Cizelj, prispevajo približno polovico zavornega učinka epidemije, prekuženost približno tretjino, precepljenost pa približno 10 odstotkov. Prepričan je, da je večji delež angleške različice virusa tisti, ki pripelje do situacije, ko naši ukrepi, prekuženost in precepljenost niso več dovolj za obvladovanje epidemije. “Ne glede na to, ali gremo danes v 11-dnevno zaprtje države ali ne, bi tretji val epidemije izzvenel ob približno istem času, in sicer konec junija. Ključna za to bosta namreč precepljenost in prekuženost, ne toliko ukrepi.”
Ukrepi lahko po njegovih besedah znižajo pritisk na bolnišnice za nekaj sto postelj, 50-60 postelj pa na intenzivni negi. Sredi maja bi bilo brez zaprtja države v bolnišnicah več kot 1100 covidnih bolnikov, zato z ukrepi ciljajo, da bi se to število znižali na med 300 in 800. “Tisto, kar se danes dogaja, pravzaprav opazimo šele čez kakšen teden ali dva. Kadar gre za življenje posameznika, je takrat lahko že precej prepozno za ukrepanje,” je poudaril in dodal, da je bistveno, da vsak od nas pazi na svoje obnašanje in se izogiba stikom.