Predsednik vlade Janez Janša, podpredsednika Zdravko Počivalšek in Matej Tonin ter minister za kmetijstvo Jože Podgoršek so na današnji novinarski konferenci predstavili dosežke ob prvi obletnici Vlade Republike Slovenije ter prioritete dela za prihodnje obdobje. “Danes govorimo o obletnici, ki je v naši zgodovini zelo posebna, je uvodoma poudaril premier Janez Janša in dodal, da je mogoče dogajanje v zadnjem letu dni primerjati z dogajanjem leta 1991 in časom osamosvajanja. “Vsaj kar se tiče izzivov, naporov in intenzivnosti ukrepov, ki jih je vlada morala v tem času sprejemati.”
Ta vlada po besedah predsednika vlade Janeza Janše nastala potem, ko je prejšnja odstopila. “Odstopila je na začetku epidemije. Motiv za tisti odstop je odkrit. WHO je že pred epidemijo ocenila, da je Slovenija nepripravljena na pandemijo in na to opozorila takratno vlado. Do marca 2020 v zvezi s pripravo na epidemijo ni bilo narejeno nič kljub zlo jasnim napotkom s strani WHO. Mislim, da je to razlog, zakaj je vlada vrgla puško v koruzo.”
“Stranke, ki smo takrat sestavile koalicijo smo se zavedale, da prevzemamo na svoja ramena težko breme ter da bo poleg zahtevnosti same koalicije, ki je sestavljena iz strank različnih profilov, potrebno najprej obvladati epidemijo in potem uresničevati temeljne cilje iz dogovorjene koalicijske pogodbe,” je dejal Janša. Epidemija je bila po besedah Janše za Slovenijo, kot tudi za svet, večja preizkušnja, kot je kazalo na samem začetku. “Strokovnjaki so sicer opozarjali na to, da bo več različnih valov, ampak natančnih predvidevanj ni imel nihče. Mi smo sledili tem opozorilom in takoj po prvem valu, ki ga je Slovenija uspešno prestala, prenovili državni načrt za ravnanje v času epidemije in postorili mnoge stvari, ki jih je WHO svetovala že pred štirimi leti. To kar ni bilo narejeno v štirih letih smo mi naredili v parih mesecih. Pravočasno smo opozarjali tudi na drugi val, ki v Sloveniji žal na splošno ni bil dovolj resno vzet, saj se je pričakovalo, da bodo stvari šle kot v prvem valu.”
Protikoronski zakoni zajeli vse, gospodarski kazalci nad pričakovanji in napovedmi
Spopad z epidemijo je vladi v enem letu vzel 80 odstotkov ali celo več časa. “Marsikaj, kar bi lahko naredili je na račun tega zato ostalo neuresničeno in je pred nami,” je izpostavil Janša. Po besedah Janše je možno delo vlade ocenjevati na podlagi ukrepov iz osmih protikoronskih paketov, ki so bili sprejeti, in če se le te primerja z ostalimi ukrepi v državah članicah EU, je mogoče videti, da smo v Sloveniji praktično edini, ki smo naslovili vse. “Nismo izpustili niti tistih kategorij, ki so jih izpustili vsi drugi. V pozitivnem smislu smo bistveno presegli napovedi, ki so bile dane ob začetku epidemije, pred slabim letom dni. Takrat se je Sloveniji napovedoval padec BDP okrog povprečja Evropske unije-okrog 7 odstotkov. Konec leta so napovedovali 120 tisoč brezposelnih in bistveno večji primanjkljaj v državni blagajni. Padec BDP je danes pod povprečjem EU, brezposelnost tudi. Ob koncu leta je bil dejanski padec BDP-ja več kot 20 odstotkov nižji od napovedi, številke o brezposelnih pa kažejo, da smo pod 90 tisoč.” Z ukrepi, ki jih je po besedah Janše vlada sprejemala je bilo ohranjenih na desettisoče delovnih mest, ki bi sicer trajno izginila.
Če po besedah Janše ne bo bistvenih negativnih presenečenj, lahko v letošnjem letu nadoknadimo lanski padec BDP-ja in sicer s pomočjo dodatnih sredstev, ki so bila izpogajana znotraj evropskega programa za okrevanje in odpornost, k temu pa se še doda dodatne vire, s katerimi se bo lahko postorilo tudi marsikaj drugega, kar se v Sloveniji ni postorilo v zadnjih desetih letih. “Kljub temu, da smo bili 80 odstotkov časa zaposleni z epidemijo, je vlada v te času skušala uresničevati ključne cilje iz koalicijske pogodbe. Tudi takšne sistemske stvari, ki so bile desetletje ali več nedotaknjene. V zaključni fazi sprejemanja je Zakon o demografskem skladu, ki prinaša stabilnost v slovenski pokojninski sistem, pregledno upravljanje državnega premoženja in posledično razgradnjo mrež, ki na negativen način vplivajo na procese v slovenski ekonomiji in družbi. V tem času smo posanirali bistvene probleme v mnogih zdravstvenih ustanovah, ki so v času enega leta podeseterile kapacitete za obravnavanje bolnikov s covidom. Delež tistih, ki so žal zaradi te bolezni umrli od teh, ki so zboleli za covidom, je pri nas nižji, kot denimo v Nemčiji. Slovensko zdravstvo je ozdravilo večji delež okuženih s covidom kot Nemčija. Velika zahvala vsem zaposlenim v zdravstvu, da Sloveniji ni bilo treba bolnikov pošiljati v druge države.”
Po besedah Janše je pred koalicijo zaključno leto, v katerem so trdno odločeni realizirati ključne točke koalicijske pogodbe. Na prvo mesto so zapisali debirokratizacijo. “V usklajevanju je prvi paket, ki bo sprejet in uveljavljen do poletja. Že prvi paket bo državljankam in državljanom prihranil na desetine milijonov evrov, na milijone ur delovnega časa/prostega časa. Številne ovire so namreč nepotrebne. Drugi sledi v roku dveh mesecev. S tem bomo imeli cenejšo državo, ljudje bodo hitreje prišli do storitev in storitve bodo bolj kvalitetne.” Kot pomemben cilj pogodbe je Janša imenoval tudi decentralizacijo. Slovenija namreč ni samo Ljubljana, imamo 12 statističnih regij, od katerih so takšne, ki potrebujejo še posebna vlaganja. “Eden od ciljev, ki je bil dolgo časa v koalicijskih pogodbah, ne glede na barvo koalicije, je ureditev dolgotrajne oskrbe. V zadnjih 10-15 letih Slovenija v dolgotrajno oskrbo starejših ni vlagala. Za nevladne organizacije na Metelkovi smo porabili več denarja kot za dolgotrajno oskrbo. Naši domovi izgledajo kot stare kasarne. Zakon o dolgotrajni oskrbi bo v Državnem zboru do septembra.” V vladi so pričeli s prenovo plačnega sistema v javnem sektorju. “Za zdravstvene delavce bo ustvarjen nov sistem.”
Z realnostjo je potrebno pričakovati tretji val
Epidemija še vedno traja, 12 držav članic Evropske unije je uradno v tretjem valu. Tudi mi smo imeli včeraj skoraj 800 novih okužb. Kljub temu so po besedah Janše opazni trendi umirjanja epidemije. “Nekaterim državam EU smo ponudili pomoč z namestitvijo bolnikov. Z vladami drugih držav se trudimo za prepričevanje Evropske komisije za dodatne dobave cepiv in da se iz skupnih naročil vsem državam dobavljajo cepiva glede na delež prebivalstva. To je bilo namreč dogovorjeno na samem začetku. V zadnjem času je bilo nekaj odstopanj, zato se trudimo, da se to popravi.”
Premier poudarja, da so veseli testiranja novih cepiv in odobritev do katerih prihaja. “S tem se povečujejo možnosti, da se do poletja pocepi čim več prebivalcev Slovenije in Evrope in da po enem letu zaživimo kar se da normalno.” Po besedah Janše je potrebno z realnostjo pričakovati tretji val. “Vlada je odločena, da bo pravočasno reagirala.” Janša se nadeja sodleovanja opozicije, ki je epidemijo sicer izkoriščala za boj za oblast. V sredo bo predsednik republike na zaprosilo vlade organiziral sestanek z vsemi strankami, prisotna pa bo tudi svetovalna skupina Ministrstva za zdravje. “Od opozicije pričakujemo, da pri ukrepih, ki so zdravorazumski, ne bodo metali polen pod noge. Lahko kritizirajo vlado, a naj ne rušijo, ker gre to v splošno škodo.” S poslanci stranke DeSUS so opravili več pogovorov. Poslanci po besedah Janše ugotavljajo, da je bilo v preteklem letu vse, kar smo se dogovorili tudi realizirano.
S PKP paketi smo rešili številna delovna mesta
Minister Zdravko Počivalšek je uvodoma povedal, da so že prvi večer ob imenovanju vlade, soočili z epidemijo na katero Slovenija in naš državni aparat ni bil pripravljen. “Ob vseh sistemskih težavah s katerimi smo se zaradi tega soočali, je glavno nalogo predstavljajo učinkovito upravljanje s posledicami epidemije. S PKP paketi smo rešili številna delovna mesta. Pomagali smo številnim podjetjem. To je temelj za hitro okrevanje gospodarstva. Prav tako smo ohranili močno industrijo, gradbeništvo in pomagali storitvenem sektorju, ki ga epidemija na nek način najbolj napada. Pomemben del tega sektorja je še vedno zaprt.”
Po besedah Počivalška nas spodbudni makroekonomski podatki, ki kažejo, da so ukrepi dobro učinkovali, ne smejo uspavati. “Pred nami so veliki izzivi, gospodarsko okrevanje in hkrati tudi skrb za preobrazbo našega gospodarstva v zeleni in digitalni prehod. Pred nami je obdobje, ko bomo morali narediti velike korake za ohranitev delovnih mest. Slovenija je dobro pripravljena. Imamo ambiciozno gospodarstvo in stabilne finance. V najkrajšem času bomo nadoknadili lanskoletni padec. Slovenija bo uspešna le takrat, ko bo imela močno gospodarstvo. Tega se koalicijske stranke zadevamo.”
Počivalšek napovedal pomoč zaposlenim v Safilu!
V enem letu te vlade smo naredili stvari, ki jih prejšnje vlade niso. V okviru osmih obsežnih PKP paketov je bilo dodeljenih državnih pomoči v višini skoraj 7 milijard evrov. Iz tega naslova je potrebno povedati, da je približno polovica ali nekaj čez že izplačana. V okviru tega, če se naslonim samo na gospodarski del, je bilo za mesečni temeljni dohodek, povračilo nekritih fiksnih stroškov, nadomestilo za karanteno, financiranje hitrih testih in vnovčenje turističnih bonov izvedenih plačil za približno eno milijardo evrov. Poleg zajezitve epidemije ostaja pomembno ohranjanje delovnih mest. Napovedal je, da bo danes obiskal Ormož, kjer je ogroženih 500 delovnih mest Na vladi imamo dovolj sredstev, da zaščitimo ta delovna mesta. “Zaposlene, ki se bojijo za službe, naj pomirim, da naše javne finance predstavljajo trden temelj in da imamo dovolj sredstev za ukrepe, ki ščitijo delovna mesta.”
Borili se bomo za vsako delovno mesto, še posebej na periferiji
Po besedah Počivalška bodo nadaljevali s politiko spodbujanjem investicij. “Verjamem, da bomo našli rešitve tudi za ta del. Postavili smo temelje za pomembne projekte in reforme, ki nas čakajo v prihodnje. Borili se bomo za vsako delovno mesto, še posebej na periferiji,” je napovedal Počivalšek in dodal, da v stranki SMC na prvo mesto postavljajo razvoj za vse regije, zato posebno pozornost posvečajo prav primerom, kot je ormoški. “Z decentralizacijo bomo ustvarili pogoje, da mladi lahko razvijajo svojo kariero tudi zunaj Ljubljane. Z debirokratizacijo bomo ustvarili pogoje, da bo gospodarstvo še uspešnejše.”
Minister za obrambo Matej Tonin, ki se je na račun rizičnega stika, javil kar preko video povezave, je uvodoma povedal, da je bila pred letom dni v stranki NSi opravljena poglobljena razprava o tem, ali se pridružiti vladi ali iti na predčasne volitve. “Odločili smo se, da se vladi pridružimo. Velika večina članstva meni danes, da je bila takratna odločitev prava in edino možna v tistih trenutkih, ko je bilo ogroženo življenje in zdravje ljudi.” Rezultati ministrske ekipe Nove Slovenije so po besedah Tonina tudi ključni rezultati dela vlade. “Vidite, da se bo pričel pospešeno graditi drugi tir. Začeli smo z gradnjo tretje razvojne osi, po desetletju suše smo začeli z gradnjo domov starejših, imamo več prihodov v Slovensko vojsko kot v preteklih letih.”
“Za prihodnost se name zdi ključno, da se čimprej vrnemo v normalno življenje in da ljudem na nek način vrnemo upanje in optimizem po življenju, ki ga poznamo iz obdobja pred korono. Ko premagamo korono se mi zdi ključno, da gospodarsko okrevamo. Mislim, da je vlada tukaj odigrala pomembno in zelo dobro vlogo. S sprejetimi PKP-ji smo ohranjali delovna mesta, ljudem zagotavljali socialno varnost tudi v najtežjih trenutkih. Prihaja čas, ko bomo morali olajšati delo gospodarstvu, zato so tudi debirokratizacijski paketi izjemno pomembni.” Po besedah Tonina po debirokratizaciji sledijo reforme. Nekatere zadeve je potrebno sistemsko rešiti. Zdravstvena kriza je namreč razgalila vse težave v našem zdravstvenem sistemu.
Bonitetne ocene Slovenije so zgodovinsko visoke
Bonitetne ocene Slovenije so zgodovinsko visoke, kar po besedah Tonina pomeni, da tudi zunanja strokovna javnost zaupa naši vladi in državi. “Pomemben pokazatelj, da nam gre dobro je tudi delež brezposelnih. Smo namreč med boljšimi v Evropski uniji. To dokazuje, da smo se v tem letu dobro spopadli z epidemijo. Tonin se zaveda, da smo na prelomni točki, zato si želi, da bi se iskalo več točk, ki med seboj združujejo. “Tukaj gre moj apel opoziciji, da bo v prihodnosti še mnogo priložnosti, da se moči meri v parlamentu. Sedaj je predvsem čas, da poiščemo skupne točke in da Slovenijo premaknemo naprej,” je bil jasen. “Nujen je pogovor, saj bodo tako rezultati dela tudi boljši.”
Vlada za upokojence naredila več kot mnoge prejšnje vlade v daljšem časovnem obdobju
Kmetijski minister Jože Podgoršek je povedal, da tudi za kmetijstvo ni bilo rožnato leto. “V letu 2021 se kmetijstvu zagotavlja več kot 200 milijonov evrov. V vseh protikoronskih paketih je bilo pomembno vključeno tudi kmetijstvo. Če ne neposredno pa posredno,” je dejal in dodal, da so iz kmetijskih ukrepov do sedaj izplačali pomoč zaradi izpada dohodka v višini preko 15 milijonov evrov. “V tem trenutku pripravljamo nove odloke za pomoč posameznim sektorjem in sem prepričan, da bo to pomagalo pri izhodu iz krize. Naj omenim, da je bil izplačan dodatek za najstarejše na podeželju. Torej za tiste, ki so starejši od 65 let in nimajo socialnih transferjev. Ker so brez pokojnin, je bila to dodatna pomoč, ki ni bila vezana na redne dodatke ob prejemanju pokojnin.” Kot najpomembnejši zakon je izpostavil zakon, ki omogoča preventivno delovanje Slovenije pred vstopom druge grozeče bolezni- afriška prašičja kuga. “Ta seveda ni primerljiva s covidom, je pa za prašičjerejski sektor zagotovo primerljiva s covidom. Če jo dobimo, bo to zelo resna težava v tem sektorju.”
V preteklem letu je vlada za upokojence naredila več kot mnoge prejšnje vlade v daljšem časovnem obdobju, je poudaril minister iz vrst DeSUS. “V aprilu 2020 in januarju 2021 je bil upokojencem izplačan krizni covid dodatek, vsakič v višini 67 milijonov. Upokojencem je bil izplačan tudi letni dodatek v juniju 2020 v višini okoli 140 milijonov evrov. V decembru 2020 je bila izvedena izredna uskladitev pokojnin v višini 2 odstotkov, kar letno znese slabih 100 milijonov. Izvedeno je bilo tudi redno usklajevanje pokojnin s 1. januarjem 2021 v višini 2,5 odstotka, kar znese 120 milijonov evrov na letnem nivoju. Vsem ukrojencem je bilo od 1. junija omogočena pravica do brezplačnega medkrajevnega prevoza.” Vlada bo po besedah ministra dokončala dva doma za starejše v Vrtojbi in Osilnici. Zagotovljen bo dodatni denar za povečanje posteljnih kapacitet v domovih za starejše. “Pozdravljamo vzpostavitev demografskega sklada.”
Nina Žoher