fbpx

Predsednik vlade Janša na mednarodni konferenci: Pandemija covida-19 nas je naučila vrsto lekcij tudi za prihodnje izzive

Predsednik vlade Janez Janša na video konferenci. (Foto: Vlada RS)

Zame osebno, za vlado, ki jo vodim, tudi za celotno EU, je v času epidemije postalo jasno, da moramo biti bolje pripravljeni na bodoče izzive in če želimo biti pripravljeni na bodoče izzive, moramo ustvariti skupnost, ki bo prijazna inovacijam. Znanje in informacije niso problem, problem je, kako uporabljati te informacije in to znanje. Prav zato moramo ustvariti okolje, kjer bomo tako mlade kot starejše učili tudi veščin glede uporabe in presoje informacij,” je izpostavil predsednik vlade Janez Janša na mednarodni konferenci Vlada po okrevanju – na prihodnost pripravljen javni sektor.

Predsednik vlade Janez Janša je danes sodeloval na mednarodni konferenci “Vlada po okrevanju – na prihodnost pripravljen javni sektor”, kjer je nastopil na panelu z naslovom “Oblikovanje inovativnih in vključujočih vlad”. Poleg njega so zbrane v omenjenem panelu nagovorili še: Mathias Cormann, generalni sekretar OECD, Marco Ongaro, generalni direktor EIPA in slovenska dobitnica olimpijske medalje Petra Majdič. Konferenco so pripravljali ministrstvo za javno upravo, Observatorij za inovacije v javnem sektorju (OPSI OECD) in Evropski inštitut za javno upravo (EIPA).

V uvodnem nagovoru je predsednik vlade Janez Janša dejal, da “živimo v času, ko se hkrati ukvarjamo tako s pandemijo covida-19 kot z okrevanjem po njej. Prav zato, ker hkrati govorimo o boju proti covidu-19 kot okrevanju po pandemiji, je konferenca, kjer je javni sektor v središču naših pogovorov, še kako pomemben.”

Odziv EU na epidemijo je bil slab
Ko govorimo o pandemiji covida-19, sta pomembni dve stvari: kako pripravljen si na situacijo in kako prilagodljiv znaš biti. Po letu in pol boja proti pandemiji, sedaj vemo, kakšne so naše prednosti v tej situaciji in kakšne so bile v začetku boja naše pomanjkljivosti,” je izpostavil premier Janez Janša. Spomnil je, da je bila v Sloveniji tri leta pred začetkom epidemije delegacija WHO. “Ko smo razglasili epidemijo in ko smo videli njihova priporočila, smo ugotovili, da če bi Slovenija, in to velja tudi za druge države članice, izpolnila in realizirala vsa priporočila WHO, bi bila na izziv epidemije zelo dobro pripravljena. Toda ta priložnost je bila zamujena, nismo bili pripravljeni,” je dejal premier in nadaljeval, da so ob tem nekatere države EU, tudi članice OECD, na pandemijo bile zelo dobro pripravljene. “Nekatere zato, ker so imele izkušnje iz podobnih izzivov v preteklosti, nekatere pa, ker so priporočila WHO vzele zrelo resno,” je spomnil premier, ki je še dejal, da je bil prvi odziv EU na epidemijo slab. “Evropa je v prvih tednih pandemije izgledala kot v časih srednjega veka, vladal je kaos. Toda takoj po prvih tednih epidemije, se je EU zavedela, da mora nadgraditi regijski oziroma kontinentalni pristop in izvesti skupni odziv. Ko je sledil skupni odziv EU na epidemijo, pa je to bila zgodba o uspehu. Zelo dobra je bila koordinacija glede finančne pomoči evropski znanosti, tako da smo lahko čimprej prišli do cepiv in sedaj tudi do zdravil, usklajen je bil tudi odziv glede okrevanja, tako da nekatere države že črpajo finančno pomoč,” je dejal predsednik vlade.

Foto: Vlada RS

Prav tako je ocenil, da so bile nekatere države OECD pri upravljanju z epidemijo in spopadanju z njo zelo uspešne, nekatere pa manj.  “Uspešnost posamičnih držav pri spopadu z epidemijo je bila različna tudi glede na to, kako fleksibilen sistem imajo države. Med nekaterimi državami, ki imajo bolj fleksibilen sistem, ko so vlade lahko sprejemale ukrepe čez noč, je bil njihov prvi odziv precej uspešen, vsi ostali, ki so bili prisiljeni, da gredo v parlament za cel kup ukrepov, pa so bili soočeni s tem, da njihov odziv občasno ni bil pravočasen,” je povedal predsednik vlade.  V nadaljevanju se je vprašal, kako naj zagotovimo, da bodo naše demokracije postale bolj odporne na tovrstne izzive, pri čemer odgovor vidi v digitalnem prehodu. “Če bi ob prvem valu epidemije  vse podatke imeli online, bi naš odziv lahko bil mnogo boljši, mnogo bolj pravočasen, mnogo bolj targetiran,” je prepričan predsednik vlade.

Ob tem premier Janez Janša opozarja še na eno nevarnost, in sicer, da bi se hkrati, ko se soočamo z epidemijo, zgodil tudi resen kibernetski napad. “Vse, kar se je zgodilo v času pandemije, je klic k zavedanju, da moramo biti mnogo bolj pripravljeni na različne situacije in da moramo opozorilne znake jemati resno. Zgraditi moramo kapacitete, ki bodo naš javni sektor naredile bolj prilagodljiv in bolj pripravljen na nekaj, kar se lahko zgodi, a ne vemo, kdaj točno in  na kakšen način se bo zgodilo,” je poudaril premier in dodal, da je to tudi lekcija, ki smo se jo naučili iz pandemije – torej biti pripravljen na podobne izzive tudi v prihodnosti.

Lekcije, ki smo se jih naučili iz covid situacije
Predsednik vlade Janez Janša je nato v okviru panela sodeloval tudi v razpravi o zaupanju, podnebnih spremembah, odzivu EU na skupne izzive. Ko je bilo govora o zaupanju v vlade in sprejemanje ukrepov, je predsednik vlade dejal, da se vlade v procesu demokracije in ob volitvah menjavajo in da se nekaj pridobljenega znanja zaradi teh sprememb, izgubi. “To so pač stranski učinki demokracije,” je dejal predsednik vlade. Opozoril je, da pogled nazaj pokaže, da so države v Južni Aziji, z ne tako zelo demokratičnim sistemom, kjer so se predsedniki držav ali vlad odločali o vsem, bile v prvem valu epidemije bolj učinkovite z zajezitvijo širjenja virusa. “A ko pogledamo drugi in tretji val, cepiva niso prišla iz teh držav, temveč iz držav s svobodnim trgom, svobodo in demokracijo, to pa je nekaj, česar se moramo zavedati. To so lekcije, ki smo se jih naučili iz te situacije. Naš odziv bo prav zaradi teh lekcij hitrejši, bolj učinkovit in mnogo bolj koordiniran,” je dejal predsednik vlade Janez Janša in obenem dodal, da je treba zgraditi kapacitete, “ki bodo naš javni sektor naredile bolj prilagodljiv in bolj pripravljen na nekaj, kar se lahko zgodi, a ne vemo, kdaj točno in na kakšen način se bo zgodilo.” Sicer pa je zaupanje v vlado in javni sektor po besedah predsednika vlade raznoliko po različnih državah, ponekod je zaupanje visoko, ponekod nizko. “Kar me je negativno presenetilo, pa je nezaupanje oziroma zaupanje v znanost. Na Zahodu je zaupanje v znanost in znanje višje kot v Srednji ali Vzhodni Evropi. In prav to je bilo zame nekaj novega, saj tega nisem pričakoval. Nezaupanje v znanost namreč lahko vodi v še druge probleme,” je poudaril premier in dodal, da je zaupanje v znanost tako pomembno, da bo ta vprašanja potrebno nasloviti tudi v prihodnje.

Tudi glede podnebnih sprememb in zaupanja v vlade, da bodo podnebne spremembe obvladale, je predsednik vlade Janez Janša izpostavil, da polovica evropskega prebivalstva verjame, da vlade lahko naredijo nekaj in da smo na dobri poti, druga polovica pa je skeptična. “Eden od razlogov za to je tudi zaradi pomanjkanja zaupanja v znanost,” je dejal premier. Ob tem je predsednik vlade prepričan, da je odgovor na podnebne spremembe v inovacijah in tehnologijah, ki prinašajo čisto energijo, kajti če se bomo ukvarjali samo s posledicami podnebnih sprememb, potem ne bomo rešili problema. Sicer pa se po besedah predsednika vlade podnebne spremembe dogajajo že od nekdaj. “Glavno vprašanje pri tem je, kako sodobna civilizacija prispeva k temu procesu. Mnenja so različna, znanost pa je prepričana, da ima človeštvo v 90 odstotkih strateški vpliv na podnebne spremembe. Tako da se lahko z njimi soočimo samo na globalni ravni,” je dejal premier in dodal, da je glavni odziv in strateški odgovor na podnebne spremembe, kako proizvajati čisto energijo? Tu smo še vedno brez jasnih odgovorov. “Če želimo na primer imeti samo električne avtomobile, potem potrebujemo baterije in jasno je, da nimamo dovolj litija na zemlji, da bi vse avtomobile tudi lahko naredili. Torej moramo izumiti nekaj novega, najti moramo nekaj za post litij obdobje. To pomeni, da moramo veliko investirati na to področje industrije, tehnologije, inovacij. Izziv za javni sektor je, kako zagotoviti dovolj virov, da se to lahko zgodi v naslednjih 10 do 15 letih? Politični izziv pa je, kako zagotoviti dovolj denarja, da se ga bo investiralo v nekaj, kar ni sprva ni tako zelo vidno ljudem, ob tem, da je zaupanje v znanost zelo nizko,” je povedal predsednik vlade, ki obenem dodaja, da je EU tista, ki mora biti vodilna na področju boja proti podnebnim spremembam.

Ko je bilo govora o inovativnih ukrepih v zvezi z epidemijo, je premier omenil vrsto ukrepov, ki jih je sprejela slovenska vlada, o realnih inovacijah, povezanih z epidemijo, pa je izpostavil podjetje BiaSeparations, ki je razvila tehnologijo za čiščenje cepiv.

Ena večjih prednosti evropskega povezovanja pa je po mnenju predsednika vlade izmenjava dobrih praks. “Kakršenkoli problem postaviš na plano, najsi bo to s področja zdravstva, demografije, inovacije, tehnologije … obstaja vsaj ena država znotraj EU, ki je rešitev za ta problem že našla,” pa je izpostavil predsednik vlade. Dodal je, da smo ustvarili tudi veliko evropskih institucij, ki pomagajo pri tem, da bi se znanje in dobre prakse držav širile, “a hkrati ustvarjamo birokratske ovire in pregrade. Včasih, s pretirano regulacijo tudi zaviramo atmosfero dobrih praks.”

Zame osebno, za vlado, ki jo vodim, tudi za celotno EU, je v času epidemije postalo jasno, da moramo biti bolje pripravljeni na bodoče izzive in če želimo biti pripravljeni na bodoče izzive, moramo ustvariti skupnost, ki bo prijazna inovacijam. Znanje in informacije niso problem, problem je, kako uporabljati te informacije in to znanje. Prav zato moramo ustvariti okolje, kjer bomo tako mlade kot starejše učili tudi veščin glede uporabe in presoje informacij,” je sklenil predsednik vlade Janez Janša.

Sara Kovač