fbpx

Premier Janez Janša: Opozicija se koncentrira le na negativno, na rušenje in nagajanje v času, ko je celotna država ogrožena

Janez Janša (Photo: Printscreen)

“Napovedovanje vložitve nezaupnice je na nek način motnja v času epidemije in odvrača pozornost od ključnih problemov, ki jih imamo,” je glede aktualnega dogajanja v oddaji Odmevi poudaril predsednik vlade Janez Janša. Janša je veliko pozornosti namenil pomembni tematiki- cepljenju. Pravi, da Evropa zaenkrat še ne razmišlja o nakupu drugih cepiv, ki niso odobrena. Po trenutnih napovedih, bi lahko že zelo visoko stopnjo precepljenosti dosegli pozno spomladi, glede na količine, ki so bile Sloveniji zagotovljene. A vsekakor vlada dejstvo, da se bomo morali do takrat vsi držati ukrepov, kljub temu, da jih ne prenesemo. “Skratka, če sem zelo konkreten, s temi ukrepi, nekoliko blažjimi, pa se bojim, da kdaj tudi z nekoliko strožjimi, bomo morali živeti najmanj do pomladi,” je pojasnil premier Janša.

Novinarka in voditeljica oddaje Odmevi Tanja Starič se je pogovarjala na temo epidemije s predsednikom vlade Janezom Janšo. Premier poudarja, da bo glavni val cepljenja prebivalstva zoper covid-19 potekal marca in aprila, kar je kasneje, kot so sprva pričakovali. Medtem pa je bila Pfizerjeva napoved zelo lepo presenečenje, saj so cepiva pričeli dostavljati že med božično-novoletnimi prazniki.

“Izkazalo se je, da držijo te napovedi, ki so šle v smer, da bo drugi val, drugi hladni val, v Evropi težji, dejansko je težji zaradi številnih razlogov,” je pojasnil zakaj ukrepi še vedno veljajo, kljub prvim dozam cepiva. Dodaja, da so ljudi tudi pred prazniki opozarjali, a so dejali, da jih strašijo. “Dejstvo je, da dokler ne bo določen odstotek prebivalstva precepljen, toliko časa bomo morali kombinirati ukrepe, ki jih sovražimo in ki jih imamo že predolgo časa, s tem upanjem, da bo cepljenje delovalo. To bo zagotovo do pomladi, glede na tempo izdelave cepiv, ki so v redu.” Po mnenju stroke bi se tako moralo precepiti najmanj 70 odstotkov prebivalstva, da bi se lahko življenje povrnilo v normalo.

Intervju Tanje Starič s predsednikom vlade Janezom Janšo v oddaji Odmevi (Foto: Zajetje zaslona RTV)

Janša v nadaljevanju poudarja, da je Evropska komisija pri naročilu cepiv enakopravno obravnavala vse države pri skupnih naročilih. Pri tem je upoštevala podobno količine in isti čas dostave. V primerjavi z ostalimi državami beležimo visoko precepljenost, saj smo ob prvi dobavi prejeli enako število cepiv, kot je to dobila denimo Nemčija. “Slovenija se je odločila, da bo sodelovala pri teh skupnih naročilih, tako kot vse preostale države,” pravi in obrazloži, da so se po drugi strani nekatere države tudi dogovarjale za cenejša cepiva iz Rusije in Kitajske, a zaenkrat še nobena naročila ni izvedla.

Pri naročilu neodobrenih cepiv s strani Evropske agencije za zdravila so po premierjevih besedah previdne, saj jim ne zaupajo. “Tukaj gre tudi za vprašanje zaupanja in s tega vidika je pri marsikom tudi pretehtala odločitev, da je bolje še kak teden počakati, zato da bomo dobili cepivo, ki mu res vsi zaupamo, in bomo potem s 70-odstotno precepljenostjo, tudi v Evropi, dejansko to epidemijo zaustavili,” pojasnjuje in pravi, da nekatere države članice EU niso zadovoljne s pristopom EU o načrtu dobave cepiva.

Foto: zajetje zaslona RTV

Popolni lockdown bi lahko okužbe drastično zmanjšal, a bi lahko bila cena za to ogromna
Čeprav smo poleti bolj ali manj, kolikor se je dalo, živeli normalno in še vedno v strahu pred tem drugim valom, smo pristali sedaj sredi hladnega vala. Problem v Sloveniji je bil, da se v začetku drugega vala širjenja okužb ni jemalo dovolj resno, medtem pa se je virus razširil do takšne stopnje, da ga ni bilo mogoče več zaustaviti. Po premierjevih besedah bi nam to lahko uspelo le, če bi izvedli popolni lockdown. “Če to naredimo, lahko verjetno v treh tednih znižamo okužbe na zeleno, je pa vprašanje, kakšna bi bila celotna cena vsega tega, ker so tudi stranske posledice in tudi zaradi stranskih posledic ljudje umirajo. Skratka, če sem zelo konkreten, s temi ukrepi, nekoliko blažjimi, pa se bojim, da kdaj tudi z nekoliko strožjimi, bomo morali živeti najmanj do pomladi,” je še pojasnil.

Na kritiko o hitrem spreminjanju ukrepov se je odzval, da smo po modelu evropskih držav nekatere ukrepe v času praznikov nekoliko sprostili, da so se lahko ljudje obiskovali, dame pa so lahko šle k frizerju. Zavedali so se, da bomo zaradi sproščanja ukrepov morali v začetku plačati ceno, a se je izkazalo, da smo ta val v veliki meri omejili, pri čemer je bilo v pomoč tudi hitro testiranje, ki je omogočal, da so se ljudje zavedali, da ne širijo virusa več naprej.

Foto: Pixabay

Če nam bo v prihodnjih dnevih in tednih uspelo omejiti število okužb, se bo vlada poslužila nove strategije, ki temelji na regijski osnovi. “V prejšnjem tednu je kazalo, da bo mogoče v naslednjem tednu, vsaj v kakšni regiji, s tem začeti. Vlada ima jutri sejo, kjer bo to stanje ocenila. Trenutno težko rečem, ali bo kakšna regija v takšni sliki, ker zdaj opažamo trend, da se stanje nekoliko izenačuje, ni več izrazito dobrih in izrazito slabih regij,” je še obrazložil plan sproščanja ukrepov. Šole bi se tako po novem planu odpirale po regijah, prvotno v tistih, ki bi izkazale boljšo epidemiološko sliko.

Premier meni, da bi morala opozicija sestaviti program, s katerim bi lahko nastopila po koncu epidemije
Na trditev novinarke o tem, da trenutna koalicija predstavlja manjšinsko vlado, se je premier odzval, da takšna vlada ne bi zdržala niti en dan. Prav tako meni, če bi bila na drugi strani večina, ne bi prelagali nezaupnice iz dneva v dan, vse od napovedi aprila. “Na nek način je to motnja v tem času epidemije, odvrača pozornost od ključnih problemov, ki jih imamo,” je še dejal. Po njegovem osebnem mnenju bi bilo primerneje, da bi opozicija v vse tem času mirno pripravljala program, ki pa bi ga lahko vložila po koncu epidemije, ali pa v času volitev, ko bi se situacija nekoliko umirila. Poudarja, da se opozicija raje fokusira samo na negativo, na rušenje, na nagajanje v času, ko je cela država ogrožena in ko pravzaprav na koncu posegajo po nekem postopku, ki je tragikomičen.

“Če imaš dovolj glasov, da postaviš novo vlado, jih imaš najmanj 46, vložiš to, vlada dela še tisti mesec, potem pride druga in ni nekega časa, ki je neproduktiven. Tukaj pa, čeprav imamo epidemijo ali pa nevarnost epidemije deset mesecev, od aprila, se pravi, od prvega meseca, ko je vlada prisegla, napovedujejo samo vložitev konstruktivne nezaupnice. Malo smo posebni po tem v Evropi,” je še dodal. Meni, da je sicer postopek povsem legitimen, čeprav še noben postopek ne poteka, kljub temu, da ga napovedujejo že vse od aprila.

Operativni del policije se bo izločilo iz enotnega plačnega sistema

Premier Janša se je v torek preko Twitterja dotaknil tudi področja problematike plač na Policiji. Problem plač v Policiji ni njihova javnost ali nejavnost, ampak razmerje med mnogimi (ne vsemi), ki vedrijo v (prenapolnjenih) pisarnah z vsemi možnimi dodatki ter policisti in kriminalisti, ki delajo v težkih razmerah in tvegajo lastno zdravje za varnost vseh,” je izpostavil in ob tem dodal, da se bo iz tega razloga plačni sistem za operativni del Policije izvzel iz  iz enotnega plačnega sistema, s čimer se bo pravičneje uredilo ta razmerja. 

Sara Rančigaj