fbpx

Premier Janša: Oddajnik na Kumu je pomenil kritično infrastrukturo za to, da je slovenska in tuja javnost vedela, kaj se v Sloveniji dogaja

Premier Janez Janša (Kabinet predsednika vlade)

Predsednik vlade Janez Janša se je danes udeležil slovesnosti ob obeležitvi 30. obletnice bojnih spopadov na Kumu. Predsednik vlade je ob tej priložnosti položil venec na spomenik braniteljem Kuma, na slovesnosti pa je imel osrednji slavnostni nagovor. Pozdravni nagovor na dogodku je imel tudi državni sekretar v Kabinetu predsednika vlade Marjan Dolinšek, ki je kot poveljnik enote teritorialne obrambe uspešno poveljeval obrambi TV oddajnika na Kumu.

“Kaj pomeni mir, se zavemo, ko ga ni več in ko nastopi vojna. Imeli smo vojno za našo komaj rojeno domovino. Čeprav je bila vojna kratka, je bila predolga in nepotrebna,” je uvodoma dejal Dolinšek. Poudaril je tudi, da nam je bila vojna vsiljena, a ” za slovensko zemljo smo bili pripravljeni tudi umreti. Nekaj hrabrih pripadnikov TO in takratne milice je žal v vojni moralo dati tudi svoja življenja,” je dejal Dolinšek. Izpostavil je tudi, da je bil namen JLA z napadom na KUM uničenje oddajnika in prekinitev pošiljanja novic v svet. V nadaljevanju je opisal dogajanje v tistem času in poudaril, da je bilo branjenje oddajnika na Kumu pomembno predvsem zato, da so doma in po svetu bili seznanjeni z dogajanjem v komaj rojeni državi. Oddajnik na Kumu so napadli dvakrat, prvič 28. junija 1991 in drugič 2. julija 1991. “Oba napada na Kum nista utišala Kuma, ki žari z vsem svojim ponosom,” je še dejal Marjan Dolinšek in dodal, da bo Kum “večen naš ponos.”

Predsednik vlade Janez Janša pa je v slavnostnem nagovoru izpostavil da, je 30 let hkrati dolga in kratka doba. “V zadnjih 30 letih se je marsikaj dogajalo, veliko tega, se najbrž ne bi moglo, če pred 30 leti ne bi imeli ljudi, kot so bili tisti, ki so branili Kum, druge oddajnike, mejne prehode in druge ključne točke v državi, ki je komaj nastala. Zgodovina bi se odvijala drugače. Slovenci smo šli tudi čez zelo tragične dogodke v naši domovini, tako da poznamo, kaj je dobro in vemo, da je lahko tudi slabo, vemo pa tudi, da nam gre dobro takrat, kadar smo pogumni, enotni in vemo, kaj smo in tudi, kaj hočemo biti, “ je dejal Janez Janša.

“V tistem času od 26. junija 1991 do 3. oziroma 4. julija 1991, je bilo na ozemlju Slovenije nekaj sto oboroženih spopadov in vsi so bili pomembni. Nekateri tudi izstopajo in bitka za obrambo Kuma je eden teh dogodkov oziroma pogumnih dejanj pred 30 leti. Izstopa zato, ker ste tukaj pred 30 leti, gospod Dolinšek in vsi ostali, ki ste bili tukaj z orožjem v rokah branili nekaj, kar je bilo za Slovenijo še posebej pomembno,” je dejal predsednik vlade in nadaljeval: “Slovenija je naredila korak osamosvojitve brez, da bi imela veliko ali sploh kakšno podporo v tujini, razen med našimi rojaki. Tudi EU, katere del smo danes in vodimo Svet EU, je šest dni pred napadom odobrila milijardo ecu-jev, da bi Jugoslavija ostala skupaj. Ameriški državni sekretar je pozival, naj Jugoslavija ostane cela, in demokratična, mi pa smo rekli, da se vidi iz vesolja, da to ni možno, kajti če bi bila demokratična, ne bi bilo teh dogajanj niti osamosvojitve.”

Foto: Kabinet predsednika vlade

“Bili smo več ali manj sami, a bili smo pogumni, vedeli smo, kaj hočemo, zato smo stali in obstali in še vedno stojimo,” je poudaril premier Janša. “Na tem mestu so bili branilci uspešni,” je izpostavil in spomnil, da je bil prvi napad na oddajnik na Kumu 28. junija veliko presenečenje. “Pričakovali smo marsikaj, ne pa, da bo JLA uporabila letala, da bo pobijala civiliste v kolonah na Medvedjeku, Gornji Radgoni, da bo napadla oddajnike, tega nismo pričakovali,” je povedal predsednik vlade. Prav tako je dejal, da je enota, ki je branila oddajnik, bila v prvem napadu delno presenečena, zato so tu bili tudi ranjeni, eden težko ranjen, Ivan Starina, ki je bil trajen invalid in je za posledicami kasneje tudi umrl.

Na našo stran prebegnilo preko 4000 vojakov JLA
“A ker je bil oddajnik branjen, je bil ta napad samo delno uspešen, oddajnik je bil hitro popravljen in je naprej deloval in ko je prišel drugi napad, ste teritorialci z orožjem, ki je bilo bolj muzejsko kot moderno, oddajnik ubranili in je deloval naprej,” je povedal predsednik vlade. Dodal je, da je bilo to dejanje pomembno navznoter in navzven. “Takrat ni bila digitalna doba, nismo imeli osebnih telefonov, večina ljudi je bila o dogodkih obveščena preko radijskih oddajnikov. Tudi dogodke o tem, kaj se dogaja v Sloveniji so tuji novinarji in tuje novinarske ekipe poročali prek naše infrastrukture,” je opozoril premier in spomnil, da je bilo v Sloveniji takrat 1200 novinarjev in novinarskih ekip. “Tudi danes smo srečali nekatere od teh, ki so tukaj in njim je enostavno razložiti sedanji trenutek v Sloveniji,” je povedal Janša. Prav tako je dejal, da so radio Slovenija poslušali tudi v vojašnicah in enotah JLA. “V tistih dneh je na našo stran prebegnilo preko 4000 vojakov JLA, ker so šele na ta način izvedeli, kaj se pravzaprav dogaja, torej, da ne branijo Slovenije pred napadom NATA, ampak, da je JLA izvršila agresijo na tiste, ki bi jih morala braniti,” je opozoril predsednik vlade.

Po njegovih besedah so torej oddajniki bili takrat ključna kritična infrastruktura, ki je omogočila, “da smo mi sami znotraj bili dovolj povezani, da smo vedeli, kaj se dogaja, da so branilci Holmca izvedeli o uspehih, ki so bili doseženi drugje in so bili lahko bolj pogumni, da so ljudje v zakloniščih vedeli, da to ne bo večno trajalo in da je svetovna javnost izvedela, kaj se pri nas dogaja.”

Premier je tudi spomnil, da nam kakšen teden dni pred napadi oziroma tik ob osamosvojitvi svet ni bil naklonjen. “A ker so tisti tuji novinarji in ekipe, ki so bili takrat tukaj poročale, kaj se dogaja, je to spremenilo tako naklonjenost tistih, ki so tukaj, spremljali dogajanje kot tudi svetovne javnosti,” je povedal predsednik vlade in dodal, da smo tudi zato dosegli mednarodno priznanje.

Foto: Kabinet predsednika vlade

“Prav zaradi vsega tega je zelo grenko, ko se spominjamo, kako so bili obravnavani nekateri branilci Kuma. Konkretno imam v smislih Ivana Starino, pogumnega vojaka, ki je bil težko ranjen in ko je pred 17 leti umrl, smo na pogrebu bilo samo poslanci opozicije, veterani, sorodniki, pa nobenega mikrofona nacionalnega radia, kamere in televizije, ki jo je branil, pa tudi nobene častne straže Slovenske vojske, čeprav smo vse pristojne takrat obvestili o njegovi smrti,” je povedal predsednik vlade. Ocenil je, da je po 30 letih drugače, da se spominjamo vsega, še posebej njega in branilcev. “Izražamo hvaležnost njemu in vsem ostalim, ki so dali življenje za svobodno, demokratično in evropsko Slovenijo. Enako izražamo hvaležnost tudi njihovim družinam,” je povedal predsednik vlade.

Nenazadnje je še obžaloval, da na kolegiju v Državnem zboru ni bilo dovolj glasov za sprejem zakona, s katerim bi se svojcem še pred 30. obletnico nekako oddolžili. “Nikoli se to sicer ne da, a vsaj neko odškodnino bi morali dobiti in upam, da bo jeseni to narejeno.” “Kljub temu, danes smo tukaj zbrani, ni pozabljeno, veliko nas je, spominjamo se tega in zaradi tega ima Slovenija dobro prihodnost. Kajti, če se zavedamo lastnih korenin, če se zavedamo, kaj smo, potem se za našo prihodnost ni bati,” je še povedal premier in zaključil z besedami: “Hvala, vsem ki ste bili tu 28. junija in 2 . julija, hvala za vaš pogum in naj živi Slovenija, ki ste jo takrat branili.”

Urad predsednika vlade