fbpx

Primer, ki bi moral požeti zanimanje svetovne javnosti: Vrhovni sodniki namerno pohiteli, da bi izpustili kokainsko združbo?

Fotomontaža: Matic Štojs Lomovšekfoto: Tamino Petelinsek / STA

Senat vrhovnega sodišča, ki ga je vodil Branko Masleša, je odločal po zadnjem glasovanju poslancev in pred uveljavitvijo za Dragana Tošića in balkanske kokainske bojevnike neprijetnih novosti – to naj bi bil namreč razlog, da so z vso naglico odločili o razveljavitvi sodb, bojevniki pa so odkorakali iz zapora. Poslanci so zaostrili kazenski zakon v primeru točno takšnih odločitev, poroča Siol. Državni zbor je podaljšal zastaralne roke, kar bi balkanske bojevnike v primeru razveljavitve sodbe postavilo v slabši položaj. A ker je senat vrhovnega sodišča sodbe razveljavil že pred obveljavo te spremembe, zanje podaljšanje zastaralnih rokov, ko se bo sojenje nadaljevalo, ne bo veljalo.

Pisali smo že, da je bila sporna odločitev za izpustitev obsojenca Dragana Tosića sprejeta pod okriljem sodnika Branka Masleše. Gre seveda za istega sodnika, o katerem se zadnje dni sprašujemo, če je sploh diplomiral, vrhovno sodišče pa v njegovem imenu zato grozi s tožbami in pritiska na novinarje. Tosić in njegovi balkanski bojevniki so bili torej prejšnji teden po hitrem postopku izpuščeni iz zapora – v ta namen je bil na vrhovno sodišče dodeljen okrajni sodnik iz Trbovelj Saša Kmet, ki je v manj kot dveh mesecih pomagal pripraviti odločitve za sejo senata o razveljavitvi sodb.

Zastaralne roke, če je sodba z izrednim pravnim sredstvom pred vrhovnim sodiščem razveljavljena, kar se je zgodilo v primeru Tošić, so poslanci podaljšali iz dveh na pet let zaradi opozoril ustavnega in vrhovnega sodišča, da prekratki roki preprečujejo učinkovit pregon gospodarskega, organiziranega in korupcijskega kriminala. Predlogu zakona je državni zbor uzakonjal po skrajšanem postopku. Glede na določbo drugega odstavka 91. člena kazenskega zakonika je bil v primeru razveljavitve pravnomočne sodbe na vrhovnem sodišču ali v primeru pritožbe na ustavnem sodišču zastaralni rok dve leti od razveljavitve, in sicer neodvisno od dolžine splošnega zastaralnega roka. Po mnenju stroke je dveletni rok za tovrstno zastaranje izrazito prekratek zlasti pri obravnavi najhujših kaznivih dejanj, na kar se je opozarjalo že nekaj časa.

Predlog spremembe KZ

Podaljšanje zastaralnih rokov je prejšnji mesec izglasovalo 47 poslancev – za so bili v zadnjem branju novele poslanci SDS, NSI, SMC, DeSUS, narodnosti in poslanca LMŠ Andreja Zabret in SD Dejan Židan. Zabretova in Židan sta sicer kasneje sporočila, da sta se zmotila in se opravičevala. Odločitev in ločeno mnenje sodnice Barbare Zobec, ki je bila proti, v pisni obliki še nista dostopna. Da je senat vrhovnega sodišča s hitrim odločanjem, katerega posledica je, da so bojevniki že na prostosti, “prehitel” to podaljšanje zastaralnih rokov, je za Siol ocenil tudi nekdanji predsednik vrhovnega sodišča, ustavni sodnik in strokovnjak za kazensko pravo Mitja Deisinger.

Sara Bertoncelj