“Še vedno brez pojasnil, Vrhovno sodišče? Bo potrebna izredna seja Državnega zbora in intervencija Evropske Komisije?” se je na nepojasnjene odločitve Vrhovnega sodišča v zadevi Balkanski bojevnik odzval premier Janša. Sporna odločitev za izpustitev obsojenca Dragana Tosića, je bila sicer sprejeta pod okriljem zloglasnega sodnika Masleše, ki je pred leti, v zadevi Patria, krivično obsodil Janšo. Na vrhovnem sodišču še vedno ne odgovarjajo na novinarska vprašanja, se pa namesto tega na Twitterju spopadajo z Janezom Janšo. Gredo se politične debate, kar ni primerno za to institucijo. Kot odgovor na Janševe trditve so sporočili: “Gre za neresnična in popolnoma nesprejemljiva namigovanja predsednika vlade, ki si ne zaslužijo nobenega dodatnega komentarja. Vrhovni sodnik Masleša ni sam nikogar izpustil iz zapora. Več o razlogih razveljavitve odločbe v zadevi balkanski bojevnik po izidu sodbe.”
Spomnimo: Portal Siol je poročal o tem, da je imel okrajni sodnik po imenu Saša Kmet precej pomembno vlogo pri tem, da se je vrhovno sodišče v prejšnjem tednu odločilo, da na svobodo izpusti Dragana Tosića. Slednji bi moral v skladu z razsodbo iz leta 2018 v zapor za 15 let. Na zaporno kazen je bil obsojen zaradi trgovanja s prepovedanimi drogami oziroma s kokainom v nekaterih državah. Zadeva pa je doživela prav neverjeten pospešek, zlasti glede na hitrost, ki smo jo vajeni v primeru slovenskih sodišč. Zahteve v primeru varstva zakonitosti so bile na omenjenem sodišču, potem ko so bili Tosić in njegovi pajdaši obsojeni, uvodoma sicer dodeljene strokovnemu delavcu Davidu Špernjaku. Oktobra letos pa je bil vrhovnemu sodišču dodeljen okrajni sodnik iz Trbovelj, že omenjeni Kmet.
Ta je v obdobju, krajšem od dveh mesecev, pripravil odločitev za sejo senata. Govora je o okoli 40 tisoč straneh, kar je izjemno hitro. V skladu s pojasnili naj bi se mudilo zaradi volitev v letu 2022, ki se nezadržno bližajo. A po neuradnih informacijah naj ne bi bile znane podobne tovrstne premestitve okrajnih sodnikov na vrhovno sodišče. Vendar pa na vrhovnem sodišču še niso pojasnili, zakaj je bil Kmet premeščen in koliko je bilo tovrstnih “prerazporeditev” v zadnjem desetletju. Spomnimo, da sta Špernjak in Kmet v kariernem smislu povezana s, v lanskem letu izvoljenim vrhovnim sodnikom Primožem Gorkičem. Ob tem se navaja, da je bil postopek precej nenavaden.
Znano je namreč, da Gorkič, preden je bil izvoljen, ni imel niti enega dneva sodnih izkušenj. Obenem pa je znano, da je Tosića pred kakšnimi desetimi leti pomagal spraviti na prostost, in sicer s pomočjo strokovnega mnenja za pisarno odvetniške družine Čeferin. V mnenju je bilo zapisano, da so bili dokazi v zvezi z balkanskim kokainskim bojevnikom pridobljeni na nezakonit način. Vendar pa je takšno mnenje obveljalo le v Sloveniji, medtem ko so prijeti člani iste tolpe v Italiji, Srbiji in Urugvaju ostali zaprti, in to celo državljani Republike Slovenije. Darku Šariću je bilo v Srbiji celo odvzeto premoženje, ki ga je pridobil s kriminalom.
Ali lahko Tosić iztoži državo za izgubljen “kokainski” zaslužek za čas zaprtosti?
Prek dva milijona evrov pa je bilo pri nas zaplenjenih Tosiću, saj je šlo za nezakonito premoženje, vendar pa mu je že bilo vrnjeno. Spomnimo, da je ustavno sodišče razveljavilo zakon, ki narekuje odvzem premoženja, katerega izvor je nezakonit. Pretekli teden pa so Tosića sodniki vrhovnega sodišča, ob čemer je senat vodil zloglasni Branko Masleša, tudi izpustili na prostost. In obstaja verjetnost, da bo Tosić zaradi takšnih sodnikov in zakonodaje državo celo iztožil, tako da bo kokainarjem morda celo povrnjen izgubljen zaslužek za čas, ko so se nahajali v zaporu, posledično pa niso mogli trgovati z drogo. Potencialno je govora o milijonih evrov ali celo večjih vsotah.
Spomnimo, kako je Masleša pred časom za Janšo dejal, da ga je “treba popolnoma sf*kati”. Govora je o primeru Patria, ko je šlo za končni obračun globoke države z aktualnim premierjem. Predsednik vrhovnega sodišča je bil tedaj nihče drug kot prav Masleša. Gre tudi za človeka, ki ima krvavo zgodovino sodnih primerov v komunistični Jugoslaviji. Ni pa si želel niti samostojne Slovenije, saj je odkrito navijal za agresorsko Jugoslovansko ljudsko armado. Spomnimo še, kako naj bi navdušeno opisoval ustrelitev ubežnika na italijansko-jugoslovanski meji, ko si je ogledal njegovo truplo. Govora je o letu 1982/1983. Šlo naj bi za “zelo natančen strel v čelo”, ki ga je izvedel nek vojak.
Domen Mezeg