Pripadnik vojske bosanskih Srbov, ki je sodeloval pri genocidu nad Bošnjaki: Tudi Jugoslavija je leta 1945 ubila sto tisoče ujetnikov in nihče ni odgovarjal!

Vojni zločinec Ratko Mladić je bil vzgojen v Titovi šoli JLA, pod rdečo zvezdo je tudi ubijal. (Foto: Twitter)

“Tudi Jugoslavija je leta 1945 ubila na sto tisoče ujetnikov in nihče ni nikoli odgovarjal. Zato smo verjeli, da bodo grobnice okoli Srebrenice odkrite šele čez 50 let, takrat pa bo vse pozabljeno,” je v filmu o pokolih v Srebrenici povedal pripadnik vojske bosanskih Srbov. Ker kaznivih dejanj povojnih pobojev pred 75 leti nismo nikoli pravno in moralno obsodili, se zgodovina še vedno ponavlja. 

Za genocid v Srebrenici je zaslužna nadaljevanje ideologije, kot pri povojnih pobojih, kjer se nikakor nismo mogli ograditi od komunizma in povojnih pobojev, tezo pa je v filmu o Srebrenici potrdil tudi častnik vojske bosanskih Srbov. Temu je botroval spoj nacionalizma in komunistične ideologije, ki je skrajni proizvod jugoslovanskih komunističnih in vojaških  sil na akademijah, v katerih so učili, da je temeljni cilj razrednega boja fizično uničenje nasprotnika. Ker morije prejšnjega sistema niso bile nikoli obsojene, je veljalo pobijanje kot edini način za dosego ciljev iz prehoda komunizma v nacionalizem, kar je privedlo do zločina v Srebrenici leta 1995, ki se v moderni zgodovini nikoli ne bi smel zgoditi.

Tovrstne čistke so bile med vsemi deli nekdanje Jugoslavije najbolj drastične ravno v Sloveniji. Samo spomnimo se časov otrok iz nekomunističnih družin in drugače mislečih, ki so čistke preživeli, a jim v času komunizma ni bilo omogočeno, da bi lahko uspeli v gospodarstvu, ki je bil v lasti države, kljub svojim sposobnostim in znanju. Vsak, ki je takrat želel uspeti je moral biti član komunistične partije oziroma zveze komunistov. Ideologija o nesprejemanju drugače mislečih in potomcev upornikov takratnih sistemov se je tako nadaljevala do leta 1988, saj so bili tarče organiziranih sodnih procesov, na katerih so obsojali nedolžne ljudi na smrt ali zaporne kazni.

V prejšnjem sistemu so se tako bali, da bi sovražniki razkrili njihove zločine, zato so v poboje vključili celotne družine in rodbine. V prehod nacionalsocializma se je podobno razmišljanje o sovražnikih še vedno ohranilo, kar je po vsej verjetnosti postala podlaga za povzročeno gorje na Balkanu. Med drugim je ta idoelogija preprečevala Zahodu, da bi storjene zločine v Srebrenici vzeli pod drobnogled, kjer bi lahko razbrali temeljne vzroke genocida v Srebrenici in Balkanu nasploh, kar je kasneje močno odmevalo v svetovnem političnem prizorišču.

Za prihodnost Evrope je zelo pomembno, da se obsodijo zločini povojnih pobojev, ki smo jim priča v Hudi jami, Kočevskem Rogu in v Srebrenici. Le z opominom na zgodovino, lustracijo in spravo bo lahko Evropa lahko živela na vrednotah, ki bo takšna dejanja obsojala in bo sposobna sooblikovati ustrezno globalizacijo in sožitje, s katero si bo lahko zagotovila tudi ustrezen nadaljnji razvoj in notranji mir.

Sara Kovač