Ministrstvo za infrastrukturo se je že drugič lotilo projekta trajnostne mobilnosti v vrtcih in osnovnih šolah imenovanega Gremo peš! s kokoško Rozi. “Od prve izvedbe aktivnosti smo zaznali 10-odstoten povečan delež otrok, ki v šolo hodijo peš ali s skirojem. Verjamemo, da bo tako ali bolje tudi letos,” so pojasnil. Zaenkrat še točnih podatkov o aktivnostih nimajo, bodo pa na voljo kasneje, saj jih zaradi zaprtja vrtcev ni bilo možno pridobiti. Do takrat pa vsekakor podpirajo spodbujanje uporabe javnega potniškega prometa in kolesarjenja.
Lani se je septembra in oktobra izvajala že druga aktivnost v sklopu projekta trajnostne mobilnosti v vrtcih in osnovnih šolah, ki so ga poimenovali Gremo peš s kokoško Rozi. V drugi izvedbi aktivnosti je sodelovalo 24.749 učencev iz 117 osnovnih šol. V sklopu projekta so pripravili tudi analizo ankete o drugi izvedbi aktivnosti kokoška Rozi za osnovnošolce. Podatki predstavljajo podatke treh anket za beleženje potovalnih navad učencev, in sicer pred začetkom aktivnosti, med njenim potekom ter ob zaključku. Do sredine januarja 2021 je anketo izpolnilo 15.649 oziroma 81,2 odstotka sodelujočih učencev. Nižji delež izpolnjenih anket je posledica zaprtih šol zaradi covid-19; nekatere šole so aktivnost izvedle tik pred zaprtjem, druge so načrtovale izvedbo aktivnosti v novembru, ko so bile šole že zaprte.
V času izvajanja aktivnosti se je občutno povečal delež anketirancev, ki so v šolo prihajali peš, s skirojem, rolerji, kotalkami ali rolko. Če je bil ta delež pred aktivnostjo nižji od 40 odstotkov, se je v času aktivnosti povišal na okoli 50 odstotkov. Pri tem je zelo pomembno opozoriti, da je tretjina anketiranih svojo pešpot v šolo opredelila v celoti ali delno nevarno. Skoraj polovica anketirancev pa je menila, da je kolesarska pot do šole v celoti ali delno nevarna. Kljub temu je bila veliki večini udeležencev aktivnost Gremo peš s kokoško Rozi všeč (76,7 odstotkov od 11.978 sodelujočih).
Povečanje površin za pešce, kolesarje in uporabnike drugih oblik trajne mobilnosti. To mora biti naš ključni cilj! Na @mzi_rs smo pripravili zakonski okvir, ki bo to tudi zagotavljal. 🚴♀️🚶🚵♀️
Več na 🔗: https://t.co/YDAxs4sJMg#TrajnostnaMobilnost #GospodarskaBlaginja pic.twitter.com/1HVfIW0P3i
— Jernej Vrtovec (@JernejVrtovec) February 25, 2021
V drugi izvedbi aktivnosti, ki se je prav tako izvajala septembra in oktobra 2020, je sodelovalo 6.567 otrok iz 71 vrtcev. Za spremljanje poteka igre so bile oblikovane tri ankete. Z njimi so koordinatorji beležili potovalne navade otrok in njihovih staršev pred začetkom igre, med njenim potekom in po zaključku. V drugi izvedbi se je med potekom Belega zajčka uporaba hoje povečala za približno 23 odstotkov, dočim v prvi izvedbi pa skoraj za 50 odstotkov. Na podlagi podatkov iz prve izvedbe, ko je bila uporaba avtomobila po aktivnosti 57-odstotna, je sedaj v drugi izvedbi začetno stanje uporabe avtomobilov 67,4-odstotno. S projektom in anketo v vrtcih so tako zaznali rahlo povečan odstotek otrok, ki jih v vrtec pripeljejo starši z avtomobilom.
Usposobili več kot 200 novih koordinatorjev
Med 3. in 5. novembrom 2020 so organizirali usposabljanja za koordinatorje aktivnosti v vrtcih in osnovnih šolah; zaradi veljavnih omejitev so ta potekala v spletni obliki. Prvi dan je bil namenjen splošnemu pregledu sodelovanja, naslednji ločeno za koordinatorje v vrtcih in tretji dan za tiste v osnovnih šolah. Na usposabljanjih so imeli aktivno vlogo tudi multiplikatorji. Predavanja so predstavljala enako vsebino kot v prejšnjih sklopih izobraževanj: trajnostni razvoj in trajnostno mobilnost, možnosti vključevanja trajnostne mobilnosti v učne in vzgojne procese ter pregled aktivnosti Gremo peš in Beli zajček. Tako predavatelji kot sama izvedba so prejeli veliko pohval.
Javno naročilo predvideva tudi aktivnost za hitro analizo okolice šol. V sodelovanju s koordinatorji in multiplikatorji so pomagali šolam oblikovati poziv občinam za ureditev problematičnih delov okolic šol za varen prihod otrok v šolo. Za podkrepitev predlogov so pripravili tudi enostavne kartografske prikaze okolice šol z označenimi problematičnimi deli in predlogom izboljšanja infrastrukture ali prometnih režimov. Koordinatorji so si pri pripravi predlogov ukrepov, s katerimi bi izboljšali pogoje za trajnostne prihode otrok v šolo, pomagali tako z analizo okolice šole in problematičnih prometnih točk kot s prejetim naborom možnih ukrepov na področju infrastrukture, organizacije, promocije in izobraževanj.
“S projektom želimo prispevati k spreminjanju potovalnih navad naših učencev in njihovih bližnjih ter posledično k zmanjševanju motornega prometa v okolici šole. Na ta način želimo prispevati k zmanjšanju okoljskih obremenitev, k spodbujanju gibanja otrok in s tem h krepitvi njihovega zdravja,” so dejali na osnovni šoli Žiri. Skratka šole so izrazile veliko zanimanje za omenjen projekt, s pomočjo projekta pa je ministrstvo pripravilo analizo predlaganih ukrepov, denimo o vzpostavitvi prehodov za pešce, da bi lahko otrokom omogočili čim bolj varno pot v šole in vrtce.
Sara Rančigaj