“Mnogi starši – v skladu z lansko protestniško tradicijo bi jim lahko rekli “latentni kolesarji” – so postali protestniško popadljivi predvsem zaradi sovraštva do Janše in desnosredinske vlade. Izkoriščanje otrok je zgolj manifestna krinka za izkazovanje svoje levo-politične radikalnosti,” je proteste za odpiranje šol, kjer aktivno sodelujejo tudi otroci, komentiral psihoanalitik Roman Vodeb.
Roman Vodeb je izjemno medijsko prepoznaven in zaželen kot gost v mnogih medijih, ker je rad neposreden in nemalokrat šokanten, čeprav je iz določenega dela medijske pokrajine precej izobčen kot “Naravni sovražnik” feminizma t.i. tretje generacije. Ker je Vodeb Trboveljčan, smo ga pobarali za izjavo na temo protestov v Trbovlju proti ponovnemu zapiranju šol, kjer so si organizatorji za talce vzeli kar otroke.
Roman Vodeb, dvojni magister, ki mu ni bilo dano doktorirati, psihoanalitik in psihoterapevt, nam je o protestih v Trbovljah povedal naslednje: “Glede na to, da sem Trboveljčan, bi se moral opredeliti do protestov mojih someščanov (in njihovih otrok) v povezavi z dejstvom, da so bile šole (in vrtci) v Trbovljah odprte samo par dni (pa še to samo za prve tri razrede), zdaj pa so spet zaprte.
Perverzno angažiranje otrok
Pričel je s priznanjem, da je vladni ukrep o ponovnem zaprtju šol in vrtcev sicer res razdražil ljudi, predvsem starše šoloobveznih otrok, da pa se mu angažiranje otrok v politične namene zdi res perverzno. Dejal je, da se mu na tej točki in kontekstu zdi Janšev tvit povsem upravičen in legitimen, vendar v odgovoru nanj dodaja, da bo morala vlada s svojimi ukrepi vendarle (vse) bolj jemati v zakup popadljivost in agresivnost dobršnega dela ljudi, ki bo z vsakim dnem večja.
“Ljudje so bili spomladi še “uvodno” preplašeni in bolj pazljivi pri soočenju z virusom – resno so jemal in spoštovali vladne ukrepe. Sedaj pa so postali neučakani in agresivno predrzni, tudi prefrigani in bolj samozavestni.”
Nadaljeval je, da v svojih analizah že celo obdobje korona-krize (modro) izpostavlja, da je treba jemati v zakup neučakanost in sadistično agresivnost ter moralno nerazsodnost in celo norost samega naroda, ki bo vse bolj večji problem kot sam koronavirus. Dejal pa je, da si nikoli ni mislil, da bodo osrednji mediji – z RTVSLO na čelu – tako zelo stopali na stran neubogljivega in neučakanega naroda kot se ponovno dogaja v teh dneh. Izkoriščanje otrok v politične namene (omenil je, da v tem kontekstu misli na različne novinarske TV-prispevke oz. reportaže (npr. iz Obale in Zasavja), kjer se otroke tendenciozno, torej “perverzno” sprašuje, če bi radi šli v šolo (k prijateljem sošolcem) …) Zgroženo je ugotovil, da tako tendenciozno perverznih prispevkov že dolgo ni zasledil. Dodal je, da se mu to zdi tako spodletelo, kot če bi bolnega otroka spraševali, ali bo blagovolil sprejeti zdravilo – pogoltniti grenki sirup in oglate tablete ali pa potrpeti bolečine ob prejemanju zdravilne injekcije. In potem bi otrokovo mnenje prenesli zdravniku rekoč: “Otrok je sam, iz prve roke povedal, da zdravil noče jemati.”
Vodeb meni, da bodo otroci sicer morda res nekaj časa “rahlo” zaznamovani z ukrepi, ki so vezani na karanteno in virtualno šolanje na daljavo. Seveda bodo zaznamovani, vendar ne fatalno oz. odločilno in dolgoročno. Njega v tem kontekstu vendarle zanimajo “kvantni” psihoanalitični detajli – v smislu: kako se bo otrokom ta korona-kriza (simbolno) vrnila čez deset ali dvajset let … O virtualnem šolanju na daljavo pa pove da je po eni strani celo koristno – predvsem zato, ker bodo mnogi otroci in najstniki končno vzljubili šolo in jo cenili. Doslej so jo mnogi otroci in najstniki črtili oz. sovražili.
Mnogi starši so latentni kolesarji
Priznava, da je najbrž res, da bi otroci po vsem tem času radi šli v šolo. Ampak tisti glavni in srditi protestniki seveda niso otroci, pač pa neučakani in naveličani starši, ki se morajo v teh časih tako zelo ukvarjati s šolanjem svojih otrok. Ščuvati otroke proti vladi, proti medicinski stroki je strašansko spolzko oz. škodljivo za samo državo, za narod, in to na dolgi rok. Dejstvo je bolj tole: mnogi starši – v skladu z lansko protestniško tradicijo bi jim lahko rekli “latentni kolesarji” – so postali protestniško popadljivi predvsem zaradi sovraštva do Janše in desnosredinske vlade. Izkoriščanje otrok je zgolj manifestna krinka za izkazovanje svoje levo-politične radikalnosti.
Zasavje in Obala pač slovita kot levi utrdbi. Kot Trboveljčan, je nadaljeval Vodeb, bi svojim someščanom v teh časih priporočal malce več strpnosti in potrpežljivosti ter spoštljivosti do vlade in medicinske stroke. Po drugi strani pa bi vladi hkrati vendarle priporočal, da naj končno sprejme dejstvo in dojame, da je slovenski narod ranjen, in da postaja neučakan in agresivno popadljiv, česar medicinci (epidemiologi) ne znajo všteti oz. vtkati v svoje “enoumno” strokovno videnje korona-krize.”
Aleš Ernecl