Računsko sodišče: Bratuškova, Cerarjeva in Šarčeva vlada v 12 letih niso poskrbele niti za ugotavljanje dejanskih potreb po zdravnikih

Datum:

Računsko sodišče je ugotovilo, da ministrstvo za zdravje in zdravniška zbornica od začetka leta 2008 do konca septembra 2019 nista poskrbela za ugotavljanje dejanskih potreb po zdravnikih niti za ugotavljanje razlogov za pomanjkanje po posameznih specialnostih. Tako nista mogla poskrbeti za to, da bi se uspešno odpravljali razlogi za pomanjkanje, poroča STA. Gre za obdobje, vlad Alenke Bratušek, Mira Cerarja in Marjana Šarca; aktualni premier Janez Janša pa je komentiral: “Žalostno, če je res. A žal to ugotavlja predsednik računskega sodišča, ki ne ve, da je 250 tisoč evrov na leto za popoldanski fuš pridobitna dejavnost. Zato sam Bog ve, koliko te ugotovitve držijo.

Sistem ugotavljanja potreb po zdravnikih ni bil učinkovit predvsem zaradi odsotnosti vrste ključnih elementov, ki bi jih moralo zagotoviti ministrstvo, in sicer predvsem zaradi odsotnosti celovito določene mreže javne zdravstvene službe, določitve zdravniških delovnih mest, natančne metodologije za ugotavljanje potreb po zdravnikih in odsotnosti analiz obremenitev zdravnikov, ugotavlja sodišče, je še ugotovilo računsko sodišče. Ker ministrstvo in zbornica nista poskrbela za sistemsko ureditev ocenjevanja trenutnih, kratkoročnih in srednjeročnih potreb po zdravnikih, sta potrebe po zdravnikih ugotavljala vsako leto sproti v okviru javnih razpisov za specializacije. Tako ministrstvo za zdravje v 12 letih ni poskrbelo za pripravo realnih zdravniških standardov in normativov, ki bi temeljili na izvedenih analizah dejanskih in mogočih obremenitev zdravnikov in bi predstavljali eno od temeljnih podlag za oblikovanje mreže javne zdravstvene službe. Namesto tega je to prepustilo zdravniški zbornici in sindikatom, je ugotovilo računsko sodišče, s Tomažem Veselom na čelu. Mandat nadzornika Fife, se mu je sicer medtem že iztekel.

Glavna razloga za neučinkovito skrb pri vstopu zdravnikov na trg dela sta po ugotovitvah računskega sodišča predvsem v tem, da ni mogoče ugotoviti dejanskih obstoječih zdravniških kapacitet niti ni mogoče oceniti potreb po dodatnih zdravnikih. Noben deležnik namreč ne ugotavlja, koliko efektivnih ur zdravniškega dela na mesec opravi posamezni zdravnik v okviru različnih oblik izvajanja zdravniške službe in pri različnih izvajalcih. Podatki o tem, koliko je vsak posamezni zdravnik dejansko aktiviran, ne obstajajo, poleg tega pa ni vzpostavljen ustrezen sistem ocenjevanja potreb po zdravnikih, navajajo v računskem sodišču. Ne glede na to, da ministrstvo ni zagotovilo ključnih podlag za ugotavljanje potreb po zdravnikih, pa je izvajalo več aktivnosti in ukrepov, a pred tem ni analiziralo predvidenih učinkov teh ukrepov na zagotavljanje zdravniških kapacitet. Tako je med drugim uvedlo referenčne ambulante, omogočilo sklepanje podjemnih pogodb, zagotovilo nagrajevanje zdravnikov in uvedlo sistem podeljevanja soglasij in koncesij, a noben od navedenih ukrepov ni bil učinkovit s stališča zagotavljanja dodatnih zdravniških kapacitet in hkrati razbremenjevanja zdravnikov.

Foto: STA

Stroški zaradi sklepanja podjemnih pogodb v letu 2018 skoraj 10 milijonov višji kot leta 2013
Stroški zaradi sklepanja podjemnih pogodb, ki so sicer predvidene za začasno, izredno delo, so se na sekundarni in terciarni dejavnosti povečevali s 14,9 milijona evrov v letu 2013 na 22,7 milijona evrov v letu 2018. Računsko sodišče je ob tem tudi opozorilo, da je ministrstvo z opustitvijo izvajanja aktivnosti za optimizacijo in učinkovito upravljanje javne zdravstvene mreže omogočilo oblikovanje mreže predvsem glede na interese posameznih izvajalcev, zdravnikov in občin, torej po principu “od spodaj navzgor”. Zaradi opustitve izvajanja analiz obremenitev zdravnikov in analiz ustreznosti obstoječe organizacije dela zdravnikov pa v 12 letih ni ugotovilo, ali in koliko ter kateri zdravniki so preobremenjeni, in ni ugotovilo realnih razlogov za domnevne preobremenitve zdravnikov. “Zato ni znano, zakaj naj bi bili zdravniki ob skoraj 32-odstotnem porastu števila vseh zdravnikov, zaposlenih v mreži javne zdravstvene službe v dvanajstletnem obdobju, ter ob naraščanju letnega števila specializantov v tem obdobju in nenazadnje ob praktično nespremenjenem številu prebivalcev v Republiki Sloveniji v tem obdobju preobremenjeni,” so zapisali.

Kljub javnim opozorilom o alarmantni preobremenjenosti predvsem družinskih zdravnikov ministrstvo za zdravje v 12 letih ni načrtovalo in posledično izvedlo nobene prepotrebne aktivnosti v zvezi z ugotovitvijo dejanskega stanja glede obremenitev zdravnikov in ukrepanja za odpravo takega stanja, še navajajo na računskem sodišču. Računsko sodišče je od ministrstva zahtevalo izvedbo devet popravljalnih ukrepov in mu podalo 11 priporočil za izboljšanje vstopa zdravnikov na trg dela, še poroča STA.

Leve vlade so pripeljale zdravstvo v sedanje nezavidljivo stanje
V vladi Alenke Bratušek so se zamenjali kar štirje ministri za zdravje, ki niso v zdravstvu naredili tako rekoč nič. Tomaž Gantar je sicer pripravil spremembe zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, s katerim je nameraval podhranjenemu zdravstvu zagotoviti dodatnih 100 milijonov evrov, in sicer z izenačitvijo plačila prispevkov vseh zavarovancev. Zakon je nato prinesel zgolj 36 milijonov evrov, kar pa je bil praktično enak znesek, kot ga je zdravstvu odvzela ta ista vlada, ko je povišala DDV. Nato je bila ministrica Alenka Trop Skaza, a le en mesec. Nadomestil jo je Karl Erjavec, ki je bil sicer že minister za zunanje zadeve, nato pa je njegovo delo nadaljevala kar Bratuškova. V vladi Mira Cerarja je bila ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, v vladi Marjana Šarca pa Aleš Šabeder. “V svojem mandatu Milojke Kolar Celarc in Aleša Šabedra smo lahko lepo videli, da skrbita izključno za zdravniško-dobaviteljsko mafijo in ne za bolnike. Milojka Kolar Celarc je denimo za poplačilo dolgov do dobaviteljev preplačanega medicinskega materiala spisala čez noč interventni zakon, ki je zdravniško-dobaviteljski mafiji vrgel 136 milijonov davkoplačevalskih evrov. Niti trenila ni z očmi. Je morda trenutni minister Šabeder priredil kakšen javni razpis na katerem bi znižal ceno enega samega zdravila, pripomočka, naprave, potrošnega materiala ali storitve v zdravstvu na nivo referenčnih cen v EU? ,” je ugotavljal Blaž Mrevlje, borec proti korupciji v zdravstvu kardiolog in kirurg.

Sara Bertoncelj

Sorodno

Zadnji prispevki

Na veliki petek se spominjamo Kristusovega trpljenja in križanja

Danes obeležujemo veliki petek, dan ko se spominjamo Jezusovega...

Danes veliko soočenje Tine Gaber in Pavla Ruparja na sodišču

"Dokazovali bomo resničnost trditev, da je imel Rupar utemeljen...

Mladi za Celje: Osnovnošolci predstavili 65 raziskovalnih nalog

Na Osnovni šoli Hudinja je bila minuli četrtek javna...