fbpx

Razkrivamo: Kako je Jožef Školč v času osamosvajanja deloval v korist jugogeneralov

Jožef Školč (foto: STA).

Nekdanji predsednik stranke LDS Jožef Školč je eden tistih, ki je kot poslanec dosledno glasoval proti ukrepom za zavarovanje slovenske osamosvojitve. Želel je preprečiti sprejetje ključnih aktov, kot so zakon o obrambi, zakon o vojaški dolžnosti in obrambni proračun. Ti akti so omogočili Sloveniji, da se je vojaško ubranila pred napadom JLA. Kljub svojemu delovanju proti osamosvajanju Slovenije od Jugoslavije mu je bilo v samostojni Sloveniji postlano z rožicami: med drugim je bil minister za kulturo in celo predsednik državnega zbora.

Zakon o obrambi, zakon o vojaški dolžnosti in obrambni proračun so temeljni ukrepi, ki so zagotovili slovensko osamosvojitev, a so bili z nekaj glasovi Demosove večine komaj sprejeti. Osamosvojiteljem so metali polena pod noge zlasti poslanci Liberalnodemokratske stranke (LDS), ki jo je takrat vodil Jožef Školč.

Školč in njegovi proti Janši in slovenski vojski
Poslanci LDS so bili vneti kritiki oboroževanja slovenske Teritorialne armade in obrambnemu ministru Janezu Janši, ki je postavil na noge realno oboroženo silo – ta je Slovenijo ubranila pred agresijo ponorele Jugoslovanske ljudske armade (JLA) – očitali militarizem. Med poslanci LDS, ki so se zagrizeno borili za odtegovanje sredstev za Teritorialno obrambo ter zahtevali enostransko razorožitev Slovenije (ne pa tudi do zob oborožene JLA), so poleg Školča izstopali še Vika Potočnik, Metka MencinMile ŠetincRoman Jakič, Jaša Zlobec in Franco Juri.

Pred oboroženimi spopadi Školč zahteval enostransko razorožitev Slovenije
Školč je popolnoma stopil na stran JLA 23. maja 1991, ko so enote jugosoldateske obkolile učni center v Pekrah pri Mariboru in zahtevale nabornike in naborniške evidence. Demosova vlada ni popustila in se je JLA uprla z odklopom elektrike, komunikacije in vode v vojašnicah. Ta legitimni upor proti agresiji JLA je LDS označila za zaostrovanje. 30. maja 1991 je Školč celo napisal pismo in ga naslovil na Kučana. V njem je zahteval, naj Kučan odpokliče slovenske fante, ki so služili vojaško obveznost v učnih centrih Teritorialne obrambe v Pekrah in na Igu, ter zapre oba centra. Torej je zahteval isto kot agresorska JLA, ki je prav tako želela v kali zatreti oba učna centra.

Školčeva protiosamosvojitvena deklaracija
Školčevo nasprotovanje dejanskemu osamosvajanju se je še stopnjevalo. Ko so enote JLA 26. in 27. junija 1991 začele z odkrito agresijo nad novoustanovljeno slovensko državo, je Školč skupaj s svojimi radikalnimi somišljeniki (med njimi je izstopala Metka Mencin – zdaj Metka Mencin – Čeplak) na sedežu LDS pripravljal deklaracijo, s katero je zahteval takojšen odstop Janše in predsednika vlade Lojzeta Peterleta ter slovenske teritorialce, ki so tankovske prodore agresorske JLA preprečevali z barikadami, sestavljenimi s pomočjo civilnih avtomobilov, označil za grobe kršitelje človekovih pravic. Javno objavo protiosamosvojitvene deklaracije je preprečil Mile Šetinc, ki je menil, da bi takšna deklaracija pomenila samomor LDS. Podprl ga je tudi Pavle Gantar.

Školčeva bleščeča kariera v državi, ki je ni želel
Školča je pozneje na čelu stranke LDS zamenjal Janez Drnovšek, toda to ni bil njegov popoln zaton. Bil je še vedno vpliven član LDS, minister in predsednik DZ. V državi, ki jo, če bi obveljala njegova stališča, ne bi bilo, mu je bila torej omogočena bleščeča politična kariera.

N. K.