Razprava o svobodi medijev, ki jo je Evropskem parlamentu vodila vodja slovenske delegacije Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu Romana Tomc še vedno buri duhove v slovenski in tuji javnosti. Medtem ko je slovenski levi medijski konglomerat (sestavljen pretežno iz omrežja Martina Odlazka, Stojana Petriča in TV programov Pro Plus) bil trdno na strani evropske komisarke Věre Jourove, ki je njihova edinstvena zaveznica na evropskem parketu. Na drugi strani se je začelo tudi po evropskih hodnikih šepetati, da v Sloveniji ni vse v najlepšem redu, opazovalci različnih evropskih poslancev pa so najbolj zastrigli z ušesi, ko so evropski gostje začeli poročati o prikriti rusofiliji slovenskih medijev, saj so že zdaj malce z nejevero gledali, ko so slovenski socialistični in liberalni poslanci v EP glasovali v prid Rusije. Najpomembnejša ugotovitev, ki smo jo odnesli iz razprave, pa je tale – Věra Jourová je očitno doumela, da se je z nepremišljenim izletom v Slovenijo zaletela, zdaj pa je na razpravo poslala svojo odposlanko, ki jo je branila z obupnimi izgovori.
Slovenski mediji pod okriljem Odlazkove hobotnice so razpravo videli kot napad na Jouorovo in “šov”, kar je razumljivo, saj so razpravljalci prvič na evropskem odru odprli težavo slovenske medijske krajine, okrog katere se malokdo na evropskem parketu pogovarja – in sicer težavo medijskih lastniških koncentracij, pri čemer gre skoraj za izključno za težavo Odlazkovega medijskega imperija, ki si jo je praktično povsem podredil tisk, v svoji mreži pa ima tudi televizijske in radijske postaje (prepletanje različnih oblik medijev je po zakonu o medijih prepovedano).
Spomnimo, evropska komisarka in hkrati podpredsednica Evropske komisije Věra Jourová je pred kratkim pripotovala v Slovenijo, kjer se je dobila s predstavniki slovenske vlade (ministrico za kulturo Asto Vrečko), predsednico republike Natašo Pirc Musar in s predsednikom ustavnega sodišča, ravno ko je to odločalo o izredno politično nabiti temi ustavnosti zakona o RTV. Da je odločitev nespametna in da se Jourova zaveda, da so jo slovenski levi politiki izkoristili za svoje parcialne interese, smo videli v več delih nedavne razprave v EP.
Slovenski udeleženci razprave so večkrat omenili, da je bil sestanek Jourove s predstavnikom slovenskega ustavnega sodišča neprimeren, saj se je – tudi če to ni bil namen – evropska komisarka s tem pridružila slovenski vladi, medijskih aktivistom in radikalnim levičarjem, ki skupaj izvajajo pritisk na ustavno sodišče; sploh v luči razprav po sestanku, ko je rekla, da je “prihodnost RTV odvisna od odločitve sodišča”, saj je jasno, da so to besede, ki jih uporablja tudi slovenska vlada, ko pritiska na neodvisne ustavne sodnike, da bi odločili drugače, kot so želeli.
Predstavnica Evropske komisije, ki je tja prišla branit Jourovo in njen slovenski izlet, je izpostavila, da evropska komisarka v okviru svojih rednih srečanj obiskuje ustavna sodišča in da ni bilo nobenega govora o zakonu o RTV, katerega ustavnost sodišče trenutno preučuje. Izgovor je seveda iz trte zvit, saj je evropska komisarka v celotnem trajanju mandata (4 leta) obiskala le še dva druga ustavno sodišča (romunsko in sodišče svoje domače države). Slovensko ustavno sodišče pa je obiskala kar dvakrat.
Predstavnica EK prav tako ni znala razložiti, kdo je Jourovo povabil v Slovenijo, prav tako je njena obrazložitev, o čem so se pogovarjali s predsednikom ustavnega sodišča, drugačna od tega, kar so zapisali na ustavnem sodišču. Tudi na naša novinarska vprašanja iz kabineta evropske komisarke niso želeli odgovoriti, kdo jih je povabil v Slovenijo, izgovarjajoč se, da so državni obiski planirani že za mesece naprej – kar pa očitno ni res, saj o obisku še štiri dni pred odhodom v Slovenijo na uradni časovnici EK ni bilo ne duha ne sluha. Na te in podobne diskrepance EK ni imela odgovora.
V EK so prav tako zagotavljali, da se evropska komisarka nikoli ne postavlja na eno stran političnega spektra v državah članicah in ohranja nevtralno držo, a hkrati zopet niso znali razložiti izjave Jourove pred nekaj meseci, ko je rekla, da je zakon o RTV – s katerim si želi Golobova vlada podjarmiti javni zavod – pomemben korak k medijski svobodi v Sloveniji. S tem se je zelo očitno postavila na stran trenutne vlade.
Predstavnica EK je na razpravi torej govorila kot nekakšna obrambna odvetnica podpredsednice EK, tudi na srečanje je prišla z mapo, na kateri je pisalo “DEFENSE”, odgovarjala pa je izključno na očitke, ki so leteli na Jourovo – videti je torej, da se Evropska komisija zaveda napake obiska in želi omiliti politično škodo, ki jo je povzročila Jourova.
Pritisk na ustavne sodnike
Iz neuradnih, a zanesljivih virov smo izvedeli, da je stanje na ustavnem sodišču trenutno 5:3 v prid razglasitvi zakona o RTV za neustavnega. Vladni predstavniki želijo na vsak način “zlomiti” vsaj enega od ustavnih sodnikov (najšibkejši člen naj bi bil prav predsednik US Matej Accetto), da bi ta spremenil odločitev. Tudi “obisk” Jouorove, ki naj bi bil skrbno usklajen z Golobovo vlado, je mednarodni del teh naporov. Sicer tudi izid 4:4 vladnim predstavnikom ne pomaga veliko, saj potem US do konca mandata trenutnega vodstva in programskih svetnikov ne bi moglo odločiti, po koncu njihovega mandata pa bi bila razsodba irelevantna. Bi pa bil pritisk na naslednjega ustavnega sodnika, ki ga imajo ogledanega (Rajka Kneza) še toliko silovitejši.
EK razume, da je bila del politične igre
Videti pa je, da se Evropska komisija po razpravi, ki jo je v EP vodila evropska poslanka Romana Tomc, vendarle umika iz te “bitke”, saj so jasno videli, da gre za notranjepolitični boj in predvsem poskus vpliva trenutne vlade tako na medije kot na pravosodje. Komisija je razumela, da je Jourova tokrat šla predaleč.
Andrej Žitnik