Slovenija je polna naravnih lepot, gora, gozdov in tudi rek, a še vedno veliko ljudi živi na poplavnih območjih. Skoraj deset odstotkov prebivalstva Slovenije. Z referendumom in zavrnitvijo sprememb, ki jih je predlagalo Ministrstvo za okolje in prostor, bi se blokiralo tudi 17 milijonov evrov, ki jih zakon namenja prepotrebnemu vzdrževanju vodotokov in zagotavljanju poplavne varnosti. To je nekajkrat več sredstev za upravljanje z vodami, kot je bilo temu namenjeno do sedaj. Andrej Vizjak, minister za okolje in prostor je dejal, da je ravno to osnovni namen vložitve novele Zakona o vodah. Z zavrnitvijo bi bilo še naprej veliko državljanov poplavno ogroženih.
Neurja, poplave in visoke vode so tudi v Sloveniji žal vse pogostejše. V naslednjih letih želijo pomembno nadgraditi poplavno varnost in s tem povečati odpornost na podnebne spremembe. Zakon predvideva tudi bistveno povečanje investicij v upravljanje z vodami v Sloveniji. Z zakonom želijo poskrbeti tudi za ljudi in premoženje in zavarovati pred podnebnimi spremembami, ki se v tem primeru odražajo v visokovodnih dogodkih, pravi minister Andrej Vizjak. Kar je izjemno pomembno je, da bodo ti ukrepi izvedeni skupaj z občinami, ki najbolje poznajo potrebe lokalnega okolja. Pri upravljanju z vodami pa je na prvem mestu skrb za čisto vodo in varovanje okolja.
V nadaljevanju so predstavljeni razlogi, zakaj je potrebno podpreti dodatno zaščito vode in zato spremembe Zakona o vodah.
Novi zakon o vodah nikakor ne ogroža pitne vode, ampak jo dodatno ščiti in varuje!
Ministrstvo za okolje in prostor pod vodstvom ministra mag. Andreja Vizjaka je v svoje spremembe zakona vključilo zaostritev posegov v priobalna zemljišča in s tem dodatno zaščitilo vodo. Industrijskih objektov odslej pod nobenim pogojem ne bo več možno graditi na priobalnih zemljiščih. Za vsak poseg na priobalnem pasu bo potrebno pridobiti vodno soglasje s strani Direkcije za vode, ki pa v primeru negativnih vplivov na vode in okolje ne bo izdano.
Dosedanji Zakon o vodah je na priobalnem pasu dopuščal gradnjo objektov v javni in zasebni rabi, zaradi česar so bile na priobalnih zemljiščih zgrajene zasebne vile in celo industrijski obrati. Slika prikazuje tovarno z nevarnimi snovmi, ki je bila zakonito postavljena po prejšnjem zakonu o vodah. Po sprejetih spremembah, to ne bo več dovoljeno.
Novi zakon pogojno dovoljuje zgolj objekte v javni rabi in to zgolj pod pogojem, da se predhodno pridobi ustrezno vodno soglasje s strani Direkcije za vode. Kar je pomembna korist pri varovanju vode.
Spremembe zakona o vodah nikakor ne prinašajo privatizacije vode
Spremembe zakona postavljajo strožje pogoje kot dosedanja ureditev, saj v celoti prepovedujejo objekte v zasebni rabi. Namen zakona je predvsem razbremenitev in debirokratizacija slovenskih občin, ki bodo odslej lažje urejale vodotoke in priobalna zemljišča ter jih tako namenila za rekreacijo svojih občanov.
- ne gre za poseg v nasprotju s pogoji in omejitvami za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja,
- se s tem ne povečuje poplavne ali erozijske nevarnosti ali ogroženosti,
- se s tem ne poslabšuje stanje voda,
- je omogočeno izvajanje javnih služb,
- ne omejuje obstoječe posebne rabe voda in
- to ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami.
Referendum je za slovenske vode škodljiv
Kot je povedal minister mag. Andrej Vizjak bi bil referendum škodljiv za slovenske vode, davkoplačevalce in ljudi. Namen zakona o vodah je nasprotje tega, kar ministru očitajo pobudniki referenduma. Z zakonom želimo dodatno obvarovati pitno vodo, priobalni pas in biotsko raznovrstnost. Referendum je škodljiv, ker bi zavrnitev sprememb ohranila predhodno ureditev, ki med drugim na priobalnem pasu omogoča tudi postavitev industrijskih objektov (kot na sliki).
Anita Gužvič