fbpx

Reportaža iz tabora Združene levice: Dišalo je po trav’ci in cimetovih piškotkih

Foto: Facebook

Bili so precej ‘fajhtni’. No, nekateri tudi okajeni. Vse naokoli tabora je dišalo po travici in cimetovih piškotkih. Takšno je bilo vzdušje zunaj in znotraj tabora – tabora Združene levice. Ura je bila točno 19:00, podatki Državne volilne komisije so kazali na njihovo premočno zmago.

Vsi “pomembneži” iz tabora ZA so veselo klepetali, se objeti nastavljali fotografskim objektivom, trkali z vinskimi kozarčki in steklenicami Uniona ter nazdravljali pričakovani zmagi. Pred stavbo je zadišalo tudi po kakšni zeleni omamni rastlini.

Če ne letos, pa zagotovo kdaj drugič. Zmaga bo!
V izjavah za medije so sicer previdno dejali, da “je potrebno rezultate še počakati”, temu pa hitro dodali: “Če letos ne uspemo, pa morda čez leto, dve ali pet.” Violeta Tomić je sicer zvenela nekoliko napeto, a je v primeru padca zakona obljubila nadaljevanje borbe. Posebej dobre volje je bila Lara Janković, ki je vesela in nasmejana obljubljala zmago – če ne danes, pa drugo leto. Odločeni so torej, da bo, dokler bodo na oblasti, vsako leto dovolj denarja za enak referendum.

Foto: Facebook

Foto: Facebook

Rdeči srčkasti piškotki
Vsepovsod piškoti in veselje. Tudi veselo dekle, ki je delilo srčkaste piškotke z napisom: DA. Delila jih je moškim in ženskam, skratka vsem. Strpno, brez razlike. Dokler ni prišla do nas.

Tako kot ostalim je tudi nam brez diskriminacije ponudila čudovite rdeče piškotke in nas vprašala, od kod smo. Sline so se nam že pocedile, roko smo stegnili proti piškotkom, ko smo izdihnili tisti – z Nove24TV prihajamo.

In bilo je prepozno. Pladenj s piškoti je gospodična odmaknila hitreje od misli. Samo še grd pogled in odhitela je drugam. Mi pa praznih rok …

Znamenita ptujska ravnateljica
Srečali smo tudi znamenito ravnateljico Melani Centrih, ki svoje dijake tako rada podučuje s homoseksualnimi vsebinami. Nazorno, kot je le mogoče – kar s homoerotičnimi filmi, obveznimi za vse dijake ptujske gimnazije. Vsa vesela je pritekla tudi do nas, a jo je ob novici, da smo z Nove24TV, nekaj prešernega veselja minilo, zato se je zatekla v naročje gejevskega aktivista Mihe Lobnika. Po veselje in radost, ki pa sta iz minute v minuto kopnela.

Najprej veselje, potem pa …
Nato pa se je zgodila tragika – vedno bolj je bilo jasno, da bo kvorum izpolnjen in da se tehtnica  preveša na drugo, “osovraženo stran”. Na tisto stran, ki so jo skozi vso kampanjo označevali za nestrpno, nazadnjaško, primitivno, homofobno – pa še kakšen pridevnik so našli. Miha Lobnik se je pred kamero POP TV v imenu vseh gejev in lezbik vsem svojim prijateljem, sodelavcem in staršem zahvalil za podporo, nato pa se jim celo opravičil za vse, kar so v kampanji “morali poslušati o istospolnih družinah”.

Ko ura je v bližnjem zvoniku odbila devet in čez, Združeni levici več ni b’lo za ples. Nazdravljanje nesojeni zmagi se je prevesilo v potešitev žalosti ob porazu. Oči nekaterih podpornikov so zalile solze nesreče. Ana Dolinar je jokala kot dež. V tej solzni dolini ni bilo več veselja.

Ostali pa so drug za drugim, s sklonjenimi glavicami in še pred končnimi rezultati – začeli odhajati iz tabora.

J. N.