Resnica ali laž? Koga vse je želela komunistična partija likvidirati že ob začetkih revolucije leta 1941?

The statue of the criminal Boris Kidrič still stands in Ljubljana.

V svoji tajni deklaraciji z dne 16. 9. 1941 CK-KPS je revolucionar Boris Kidrič naznanil, da je pravi trenutek za likvidacijo vseh resničnih in namišljenih nasprotnikov in navedel, kateri so ti nasprotniki. Med drugim navaja veleposestnike, kapitaliste, voditelje bele garde, intelektualce, študente in nekatere duhovnike itd. Ob tem se pojavlja vprašanje, ali je to ta famozni boj komunistov proti okupatorju, ali gre samo za krvavo revolucijo proti domačemu prebivalstvu, saj je večina omenjenih v dokumentu predstavnikov domačega prebivalstva, medtem ko so predstavniki okupatorskih sil v manjšini. 

“CK se zaveda in poudarja, da je pri sedanjem političnem položaju napočil čas za izvrševanje socialistične revolucije,” so v svoji tajni deklaraciji CK-KPS zapisal revolucionar Boris Kidrič, ki se je odločil, da je napočil pravi trenutek za likvidacijo vseh resničnih in namišljenih nasprotnikov, med katerimi so tudi veleposestniki, kapitalisti, industrialci, funkcionarji meščanskih strank, ki niso na delu v OF ali pri NOV, voditelji bele garde, voditelji plave garde, intelektualci, študentje in kavarniški politiki in nekateri duhovniki itd.

Ob tem se pojavlja vprašanje, ali je to ta famozni boj komunistov proti okupatorju, ali pa gre samo za krvavo revolucijo proti domačemu prebivalstvu, saj je večina omenjenih v dokumentu predstavnikov domačega prebivalstva. Revolucionar Kidrič v svojem dokumentu sicer posebej poudarja, da gre za strogo zaupno besedilo, s katerim so lahko seznanjeni samo organizatorji partije. Ob tem se izpostavlja najvažnejše starejše člane in funkcionarje.

Kidrič je v svojem dokumentu prepričan, da je čas za socialistično revolucijo dozorel in navaja razloge zanjo ter pojasnjuje določene politične okoliščine, ki naj bi bile v prid njegovi odločitvi. Ob tem izpostavlja prepad med KPS, liberalci, krščanskimi socialisti in ostalimi politično usmerjenimi elementi znotraj OF. Poleg tega še posebej izpostavlja, da se mora na predvečer revolucije prenehati sodelovati z meščanstvom znotraj OF, ker naj bi šlo za antirevolucijonarje, ki so preveč povezani s kapitalizmom in ne razumejo delavstva.

V osrednjem delu svojega dokumenta Kidrič natančno pojasnjuje, na koga vse se nanašajo likvidacije. V svojem obsežnem seznamu navaja: vse voditelje OF, ki pripadajo kakšni meščanski smeri, veleposestnike, kapitaliste, industrialce, kulake, voditelje in funkcionarje meščanskih strank, ki niso na delu v OF ali NOV, voditelje bele garde, voditelje plave garde, SS-ovce, gestapovce, intelektualce, študente in kavarniške politike, duhovnike, ki so proti delavstvu. Obenem se mora zapreti vse bivše jugoslovanske oficirje.

V dokumentu Kidrič še navaja, da je potrebno vse duhovnike brez izjeme zapreti, obenem pa tudi cerkve. Cerkev se sicer ne sme zrušiti, vendar pa ostalo cerkveno premoženje pride v roke partije. Poleg tega se mora prisiliti vsa “vojaška odposlanstva kapitalističnih držav”, da odpotujejo, z njimi pa naj se prekine vse stike.

Tudi vse osebe, ki nasprotujejo narodnoosvobodilnemu boju, naj se tajno odstrani. Poleg tega se prepoved nanaša tudi na vse meščanske časopise, radijske aparate pa je potrebno zaseči, vse javne urade in druga področja javnega življenja pa naj zasedejo oddelki NOV.

Omenjeni dokument je po mnenju Aljuša Pertinača, sicer voditelja Faktorja in kolumnista Požareporta ponaredek.

Domen Mezeg