Rezultati splošne mature kažejo, da zasebno katoliško šolstvo ponuja kvalitetnejši vzgojno-izobraževalni proces od državnega. Se ga levičarji bojijo prav zaradi tega?

Katoliške gimnazije v Želimljah, Mariboru, Vipavi in Ljubljani (Foto: Katoliško šolstvo)

Rezultati letošnje splošne mature nazorno kažejo, da zasebno šolstvo ponuja kvalitetnejši vzgojno-izobraževalni proces od javnega. Tri izmed štirih katoliških gimnazij se namreč lahko pohvalijo s 100-odstotnim uspehom, skupaj pa so z 98,5-odstotno uspešnostjo precej nad slovenskim povprečjem, ki znaša 90,3 odstotka. Tudi povprečna ocena uspešnih na maturi je pri katoliških gimnazijah visoko nad slovenskim povprečjem.

Vladajoča levica želi še naprej ohranjati primat v šolstvu z namenom indoktrinacije mladih. To se je med drugim izkazalo na sredinem glasovanju v državnem zboru, ko so se poslanci SMC taktično vzdržali, poslanci strank LMŠ, SD, DeSUS, SAB in nadkoalicijske skrajne Levice pa so glasovali za spremembe zakona glede financiranja javnih šol, ki niso v državni lasti, po katerih bo država financirala le obvezni del javnega programa, razširjenega programa pa ne. S tem so levičarji dokazali, da so jim ideološki obračuni pomembnejši celo od spoštovanja ustave. Številni ugledni pravniki so namreč prepričani, da je omenjena novela protiustavna.

S tem, ko je v sredo državni zbor sprejel protiustavne spremembe zakona glede financiranja javnih šol, ki niso v državni lasti, se je še enkrat izkazalo, da se slovenski levičarji še kako bojijo zasebne konkurence v šolstvu. Letošnji rezultati splošne mature pa znova potrjujejo, da je zatiranje zasebnih pobud v šolstvu neupravičeno. Ravno gimnazijci iz zasebnih katoliških gimnazij so bili namreč spet med najuspešnejšimi v državi.

Levičarji se bojijo katoliškega izobraženstva
Rezultati splošne mature pa ne glede na vse kažejo, da so težnje po zatiranju zasebne konkurence v šolstvu povsem neupravičene. Tudi letos so bili namreč najuspešnejši ravno dijaki zasebnih katoliških gimnazij. Jasno torej je, da je ravno dejstvo, da se levičarji s premierjem Marjanom Šarcem in ministrom za izobraževanjem Jernejem Pikalom na čelu bojijo katoliškega izobraženstva, eden glavnih vzrokov za zatiranje zasebnega šolstva pri nas.

Marjan Šarec in Jernej Pikalo (Foto: STA)

Rezultati maturantov na katoliških gimnazijah veliko boljši od slovenskega povprečja
Rezultati letošnje splošne mature nazorno kažejo, da zasebno šolstvo ponuja kvalitetnejši vzgojno-izobraževalni proces od javnega. Tri izmed štirih katoliških gimnazij se namreč lahko pohvalijo s 100-odstotnim uspehom, skupaj pa so z 98,5-odstotno uspešnostjo precej nad slovenskim povprečjem, ki znaša 90,3 odstotka. Tudi povprečna ocena uspešnih na maturi je pri katoliških gimnazijah visoko nad slovenskim povprečjem, ki znaša 20,17 točke. Škofijska gimnazija Vipava se lahko pohvali s povprečjem 21,57 točke, dijaki Gimnazije Želimlje so imeli povprečno 23,43 točke, najbolje pa so se letos rezultatsko odrezali dijaki in dijakinje Škofijske klasične gimnazije v Ljubljani, ki so imeli povprečno 23,81 točke. Največji napredek pa je dosegla Škofijska gimnazija Antona Martina Slomška v Mariboru. Uspešnost tamkajšnjih dijakov na maturi se je namreč izboljšala kar za 8 odstotkov. Skupno je povprečje katoliških gimnazij za kar 2,1 točke nad slovenskim povprečjem.

Škofijska klasična gimnazija v Ljubljani (Foto: STA)

Dijaki katoliških gimnazij v samem vrhu tudi pri izjemnih dosežkih
To pa še ni vse. Številni maturanti katoliških gimnazij so dosegli izjemne dosežke. Izmed 236 zlatih dijakinj in dijakov v državi, ki so na maturi dosegli 30 točk ali več, jih namreč kar 34 prihaja iz katoliških šol. Ob tem se Škofijska gimnazija Vipava lahko pohvali tudi z enim izmed samo osmih diamantnih maturantov, ki so na maturi dosegli vseh 34 točk. Izpostaviti velja še najboljše rezultate dijakinj in dijakov pri posameznih predmetih. Največ točk, 97, je tako pri izpitu iz slovenščine dosegla dijakinja Škofijske klasične gimnazije v Ljubljani. Najboljši rezultat pri posameznem predmetu pa si iz katoliških šol delijo še ena dijakinja pri višjem nivoju angleščine, ki je dosegla 96 točk, ena dijakinja pri umetnostni zgodovini, ki je dosegla 100 točk, in en dijak pri fiziki, ki je dosegel 99 točk. Tudi vsi omenjeni maturanti prihajajo iz Škofijske klasične gimnazije v Ljubljani. Omenjena dejstva so zelo pomenljiva in levičarje zagotovo še kako bolijo, sploh, če vemo, da je v celotni Sloveniji maturo opravilo 5.583 dijakov, izmed njih pa jih je le 312 obiskovalo katoliške gimnazije.

Rajko Golob