Rožmanov proces: Redka oseba v novejši zgodovini bila tako diskreditirana, kot škof Rožman

dr. Gregorij Rožman (Foto: Radio-ognjišče)

Dne 21.avgusta 1946 se je začel eden najvažnejših povojnih procesov v Sloveniji, vsekakor najvažnejši za Cerkev na Slovenskem, ker je v tem procesu med drugim “ljudska oblast” skušala moralno uničiti najvidnejšega predstavnika Cerkve in s tem indirektno slovensko katoliško Cerkev na Slovenskem. S škofom Rožmanom je namreč sedela na zatožni klopi celotna slovenska katoliška Cerkev, ki je po koncu vojne bila še edina organizirana sila zunaj Komunistične partije in je kot taka ovirala partijo pri njenem projektu prevzema oblasti. Redko katera oseba v novejši slovenski zgodovini je bila predmet takih nasprotij, laži in podtikanj kot dr. Gregorij Rožman.

Proces ima pridevek “Rupnikov proces” ali celo “Rožmanov proces”. Dne 30. avgusta je bila razglašena sodba. Sojeno je bilo šestim obtoženim, namreč predsedniku pokrajinske uprave v Ljubljani med nemško okupacijo Leonu Rupniku, višjemu policijskemu in SS vodji SS-generalu Erwinu Rösenerju, jugoslovanskemu podpolkovniku Milku Vizjaku in bivšemu upravniku policije dr. Lovru Hacinu, v odsotnosti pa še ljubljanskemu škofu dr. Gregoriju Rožmanu in ministru vlade v begunstvu dr. Mihi Kreku.

Proces je bil pred Vojaškim sodiščem IV. Armije. Senatu je predsedoval kapetan dr. Heli Modic, sodniki prisedniki pa so bili podpolkovnik Milan Lah in major Alojzij Grčar, poročnik Janez Lotrič pa je bil tajnik sodišča. Obtožbo sta zastopala zastopnik vojaškega tožilca JA kapetan Marjan Vivoda in njegov pomočnik vojaški tožilec IV. Armije JA kapetan, dr. Viktor Damjan. Po službeni dolžnosti je prevzel dr. Alojzij Vrtačnik Rožmanovo obrambo. Rožman je bil v odsotnosti obsojen na 18 let odvzema prostosti s prisilnim delom in izgubo državljanskih pravic za dobo 10 let po prestani kazni ter zaplembo premoženja – in po pritožbi od Vrhovnega sodišča še na odvzem državljanstva. Izgubo političnih in državljanskih pravic pa so mu znižali na pet let.

Dokazovanja ni bilo – sodišče je bilo absolutno politično motivirano
Sodišče je kolektivno obtoževalo zelo raznoliko skupino ljudi za delovanje protikomunistične strani med vojno in kar povprek in pavšalno bremenilo vse obtožence z isto krivdo, ne da bi te splošne trditve sploh podrobno razložilo in konkretiziralo. Obdolžene osebe niso bile obdolžene kakega posebnega, določenega, konkretnega, skupno zagrešenega dejanja, kar bi bil lahko razlog za tako skupinsko obtožbo. Skupina na obtožni klopi je bila tako raznolika, tu je na eni strani Miha Krek, ki je bil ves čas vojne na strani zahodnih zaveznikov in na drugi nemški okupator Erwin Rösener, ki bi ga vsako sodišče za njegova zločinska dejanja obsodilo, da je povsem nemogoče najti tudi najmanjšega skupnega imenovalca. Namen pa postane jasen, senca krivde naj pade tudi na nedolžne. Do konca procesa ne postane jasno kakšne vojne zločine nad slovenskim narodom bi Rožman naj izvršil, koga naj bi ubijal, katere ranjence naj bi izročil okupatorju, koga bi naj zapiral, mučil ali odvajal v koncentracijska taborišča, kje naj bi požigal, ropal, uničeval imovino, posiljeval, celo prisilno mobiliziral. Kako bi naj to vse delal cerkveni dostojanstvenik, ki ni imel nobene javne službe torej tudi nobene polnomoči ali odgovornosti v tej smeri? Sodba nadaljuje, da so obtoženi, torej tudi škof, zakrivili še druge vojne zločine, ki jih pa menda po mnenju sodišča ni bilo treba niti imenovati.

Rezultat iskanja slik za rožmanov proces

Foto: Radio Ognjišče

Sodišče se z dokazovanjem sploh ni ukvarjalo. Sojenje je bilo “absolutno politično motivirano”. Sama sodba kaže, da sploh ni bil namen sodišča resno ugotoviti krivdo obtoženih. Že to, da so tako različni ljudje, ki pravzaprav niso skupno delovali, vendarle sedeli na skupni obtožni klopi in bili obsojeni kolektivno, da so skupno “izvršili neštete vojne zločine nad slovenskim narodom: ubijanje in izročanje ranjencev okupatorju, umore in pokole, zapiranja, mučenja, odvajanja v koncentracijska taborišča in na prisilno delo v korist okupatorja, prisilno mobilizacijo, požige, ropanja in uničevanja javne in privatne imovine, posilstva in druge vojne zločine, vsled česa nosijo odgovornost za smrt in trpljenje na deset tisočev mož, žena in otrok.”

Sojen po revolucionarnem pravu
V drugem delu obtožnice sledijo za vsakega posameznega obtoženca  konkretni očitki, brez medsebojne povezanosti. V Rožmanovem primeru tožilstvo ni predložilo za nobeno od trinajstih točk obtožnice verodostojnih dokazov. Škof Rožman je bil sojen po revolucionarnem pravu, kar je seveda pomenilo, da sodišče ni upoštevalo da v  letih 1945 do 1945 ni šlo zgolj za osvobodilni boj proti okupatorju, ampak da je bila revolucija in kot posledica tega državljanska vojna. V primeru Rožman ni prišlo zgolj do kršitev kazenskega postopka, sodba je bila tudi vsebinsko sporna. Delno so se Rožmanu očitale celo popolnoma zakonite zadeve kot npr. to, da je nastavil v vojaških edinicah domobrancev vojne kurate (tč. 9 obtožnice), kar je bilo po svetu nekaj povsem normalnega in običajnega.

Ves čas razprave je tožilstvo skušalo diskreditirati politiko zahodnih zaveznikov, posebno Velike Britanije, da bi s tem povečali vlogo Sovjetske zveze za osvoboditev Jugoslavije, je poročal namestnik angleškega konzula v Ljubljani, T.H. Kay. Občinstvo v dvorani je bilo skrbno izbrano. Zelo premišljeno so razdelili vstopnice po pomembnejših mestih in sicer v več izmenah. Ljudje naj bi dobili vtis, da je proces nepristranski. Na sodiščih naj bi zagotovili primerno razpoloženjsko ozadje in časopisom nudili živo gradivo za poročila o domnevnem ogorčenju prebivalstva.

Že pred razpravo se je kršil sodni postopek. Prvič, ker je Rožmanu sodilo vojaško sodišče, čeprav je bil civilna oseba. Sicer je bilo po določbi 30. člena Zakona o ureditvi in pristojnosti vojaških sodišč v jugoslovanski armadi mogoče na podlagi posebne odločbe, ki jo je lahko izdalo Vrhovno vojaško sodišče jugoslovanske armade na predlog vojaškega tožilca tudi civilne osebe postaviti pred vojaško sodišče, vendar take odločbe Vrhovno vojaško sodišče za Rožmana ni izdalo, izdalo pa jo je za druge civilne osebe v istem postopku. To se pravi, da vojaško sodišče brez odločbe za Rožmana ni bilo pristojno.

Drugič: Zakon je za zločinstva zaradi katerih je bila na sodišču vložena obtožnica proti škofu Rožmanu, pa tudi proti dr. Mihi Kreku in ostalim, predpisoval tudi smrtno kazen. Po Zakoniku o sodnem kazenskem postopanju bi v takih primerih morala obtožba slediti preiskavi, preiskava pa sploh ni bila izpeljana. Tudi to je bila bistvena kršitev kazenskega postopka.

Tretjič: Obtožnica Rožmanu ni bila izročena, čeprav je imel pravico do ugovora. Tako ni dobil možnosti ugovora in se tudi ni mogel pripraviti na obrambo, kar je prav tako bistvena kršitev kazenskega postopka.

Četrtič: Rožman tudi ni dobil poziva na glavno razpravo, ki bi po določbi moral biti dostavljen najpozneje osem dni pred razpravo. Branilec mu je bil določen šele 13. avgusta 1946 in dan pozneje je bila izdana odredba o razpisu razprave za 21. avgusta 1946, kar pomeni, da dr. Vrtačnik ni prejel vabila pravočasno in zato ni imel primernega časa za pripravo obrambe. Seveda tudi ni imel časa obvestiti obtoženega Rožmana, ki je ob tem času živel v škofijski palači v Celovcu. Sicer Rožmanov naslov sodišču formalno ni bil znan, vendar je Udba natančno vedela, kje se Rožman nahaja. Že 7. julija 1945 je jugoslovanski predstavnik v Londonu Ljubo Leontić posredoval seznam z imeni tistih, katerih izročitev je Jugoslavija zahtevala. Na seznamu 75. “izdajalcev” je pod številko 57 navedeno tudi ime ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana. Jugoslavija je to zahtevo vedno znova ponavljala, dokler ni škof Rožman v spremstvu sarajevskega škofa Šarića z ameriško pomočjo zapustil angleško cono. Iz poročil agentov Udbe pa je razvidno, da je Udba bila obveščena domala o vsakem koraku, ki ga je naredil Rožman na Koroškem. Torej bi se oblast lahko potrudila in vsaj formalno zadostila veljavnim določbam in izročila povabilo za proces. Tudi če Rožman sam ne bi nastopil na sodišču, bi imel priložnost odgovoriti na obtožne točke. Tako pa je zadevo zasledoval samo po radiu in imel šele takrat možnost napisati svoj zagovor v nemškem jeziku, ki je pozneje po Jagodicevem prevodu izšel v Zborniku Svobodne Slovenije leta 1956.

Petič: Prejšnji generalni javni tožilec Anton Drobnič je zastopal mnenje, da tudi zaradi odsotnosti obtoženca razprava (in sodba) ni bila dopustna, ker je bilo sojenje v odsotnosti po zakonu samo v izjemnih primerih možno, ki so bili določeni v zakonu. Vendar sodišče kakega izjemnega primera ni ugotovilo.

Sodišče sploh ni upoštevalo dejstva, da je škof Rožman pomagal neštetim ljudem, ki so pri njem iskali pomoč. Prav to pa je bil vzrok za njegove stike z okupatorjem. Njegovo delovanje med vojno je sploh samo razumljivo pod vidikom njegovih intervencij za pregnane duhovnike, talce, zapornike, internirance, jude. Rožman je bil in to kaže njegovo celotno delovanje od prvega trenutka, ko je postal škof, v prvi vrsti dušni pastir – če je pomagal ljudem, če ni hotel pustiti svojih fantov na cedilu pred domobransko prisego in je z njimi ob obsotnosti nemških vojakov celebriral mašo. Rožman je bil po vsem kar nam je znano, globoko prepričan, da bodo zavezniki zmagali, da pa bo nemški poraz odločen drugje in ne v Sloveniji. Zato je menil, da nasilen upor ljudstva ni prava pot. Izzval bi samo nepotrebne žrtve. Hotel je, da slovenski narod – in to v polni zavesti, da ga Nemci in Italijani želijo uničiti – , s čim manj žrtvami premosti vojno. Prav tako prepričan pa je bil tudi, da je komunizem še večje zlo kot nacizem in fašizem. Trdil je, da bosta fašizem in komunizem premagana, komunizem pa če bo prišel na vlado, bo dolgo ostal. Zgodovina mu je dala prav.

Se nadaljuje

Tamara Griesser Pečar, Časnik

  • Rožle

    Slovenski škof
    Anton Bonaventura Jeglič
    Tudi njemu velik poklon ..
    ********************
    Zadnjič
    je javno nastopil na taboru slovenskih fantov in mož 29. junija 1937 v
    Celju, na katerem je imel odmeven govor proti brezboštvu in komunizmu.
    Komunisti so mu zaradi tega dali nadimek bolnanatura.

  • montyamp

    Izpod nacizma , pod komunistično fašistični primitivizem , se pravi z dežja pod kap .

  • Šiški padobranac

    Kaste aristokracije. Mlade fante domobrančke je RKC izrabila. Izkoristil jih je škof Rožman v lastni preračunljivosti. Stvarnik je rešitev uvidel povsem drugače.

    • zokispoki

      Tebe kreten, sta izgleda zlorabljala lastna dedek in oce, izmenicno, vsak dan, kenede ! Zato si se danes popolnoma zmeden in bogi, kenede revcek !

      • Šiški padobranac

        Natančno si opisal tvoj incestni iz-rod. Meni takšna patologija izprijene psihopatije niti na pamet ne pade, izrodek.

    • ZatonMesecnikov

      Nič jih ni izrabila padobranče, bili so kot verni ljudje pripadniki RKC. Borci ZZB pa so svojo vero zavrgli pa sprejeli aziatsko ideologijo iz Rusije. Zato tudi množica zločinov, ki je sledila temu. Rožman je imel kot vojni kurat le mašo a Štadionu, To pa je tudi vse. na ponovnem sojenju v samostojni Sloveniji je bil povsem opran kakršnekoli krivde. če pa ti imaš pravno osnovo za njegove obtožbe, pa kar na Policijo z njimi pa ovadbo vloži.

      • Šiški padobranac

        Tako kot so bili komunisti oprani krivde zločinov pod svojo vladavino prava. Enako je bil Rožman opran krivde, ko smo natančni niti ni prišlo do končne razsodbe. Zavajaš se lahko v tvojem svetu pristranske navijaške zlaganosti. Navijač bežigrajsje zaprisege fašinacistom. Hehehehuhujuhuhubruh.

        • JANEZ GUS

          Vidimo,da ti še vedno živiš v tvojem partizanskem svetu.Očitno ne čutiš potrebe,da se bi malo zgodovinsko izobrazil.Danes je ogromno gradiva,ki je bil včasih v bunkerju,da so rdečuhi lahko nam v šoli prali možgane.

        • ZatonMesecnikov

          Padobranče, vabljen da vložiš na sodišče obtožbe zoper Rožmana. sedaj je na oblasti levičarska ZZB opcija in bo verjetno Rožman spoznan za zločinca. Ker je bral mašo za Bežigradom. Pa ker so bile Antikomunistične enote krščansko usmerjene.

          Seveda bo to prva inštanca, potem bo Strassbourgh…

          • Šiški padobranac

            Moj DNK ne nosi ovaduških genov, žal.

          • ZatonMesecnikov

            katere pa nosi padobranče? Osmajlije?

          • Šiški padobranac

            Ne, na tvojo žalost.

          • ZatonMesecnikov

            Mirišeš na Turčina padobranče….

          • Šiški padobranac

            Zaradi spuščanja na primitivni nivo, se nisi povzdignil v višjo kasto. Mana v karakterju.

          • ZatonMesecnikov

            Bili ste u zajednici 500 godina, padobrače. Slovenci z vami samo 70 let.

          • Šiški padobranac

            Slovenca je bičal slovenski gospodar, slednji je odgovarjal tujemu vladarju.

      • R7

        Borci NOB niso bili vsi samo komunisti, med njimi je bilo veliko vernih, med njimi so bili tudi duhovniki.

        Dnevnika sicer ne maram, a tu so dobri podatki
        https://www.dnevnik.si/1042525714

        • ZatonMesecnikov

          Mesto duhovnika je, da je tam, kjer so njegove ovce. Vojni kurati so bili zgodovinsko v vseh europskih vojskah zadnjih 200 let, razen komunističnih. Vendar znana so 4 imena duhovnikov pri partizanih, ki se venomer ponavljajo. Komunizem je imel sovražen odnos do župnikov in logično je, da jih ni maral v svojih enotah. Ker Komunisti in njihovi privrženci “so z vero razčistili”, kot se je rado reklo.

          • Šiški padobranac

            Ne primerjaj Slovenije z drugimi evropskimi državami. Malo in poslušno ljudstvo kot je v domovinici Sloveniji je z lahkoto podrediti cerkveni nadoblasti.

          • ZatonMesecnikov

            Ne bi bilo lahko padobranče, če Slovenci ne bi bili za krščanstvo. Tako pa imajo Slovenci največ cerkva na svetu na velikost teritorija in na to smo lahko ponosni.

          • Šiški padobranac

            Slovensko ljudstvo je bilo do 2WW podrejeno cerkveni nadoblasti. Še evropski monarhi niso dopuščali cerkvene nadobladti. Škof je služil za kronanje glavarjev, Papež ni imel nadmoči ne v Nemčiji, Franciji, Spaniji, Angliji,…

          • ZatonMesecnikov

            Še nisi utrujen od nabijanja neumnosti? Papež ni imel nadmoći (si hotel napisati)v nemčiji, Franciji Angliji, imel jo je pa nad Srbskim kraljem.

            Skrij se v luknjo Padobranće.

          • Šiški padobranac

            Srbija je majcena proti vsem tem, ki sem jih navedel.

          • FRANC3

            Po vojni je bilo zaprtih preko 400 duhovnikov, pobitih pa je bilo 100. Da ne govorimo o številu izsiljevanjih in špijoniranih.
            In to naj bi bila ljudska oblast?

        • xtc

          Tiste sio dali takoj pobit v juriših Tunek,ali pa kot izdajalce ali pa iz zasede.

    • xtc

      Katastrofa je,da so komunisti nasilo mobilizirali mlade fante in može še preje pa poskrbeli ,da so kaj požgali ali ,da je to storil okupator na račun njih izzivanja in bega nato.

  • xtc

    Sojenje Rožmanu je bilo popolno v reku Kučana,Najprej diskvalifikacija nato likvidacija,tako družbena kot fizična.Kočan je v Gorici povedal točno to kar je bilo v procesu pri Rožmanu,kasneje pa v aferi JBTZ,Patria,Kangler itd-komunisti so vedno enaki ne gleda kako se priimenujejo.

  • Šiški padobranac

    Kanonsko pravo je tolmačilo svoj prav več kot 1500 let pa ni doraslo pravičnosti kaj šele revolucionarno pravo.

    • ZatonMesecnikov

      Stavek brez repa in glave. Sedaj pa povej kaj si hotel povedati? Kaj misliš da je tole neka ćaršija ali kaj?

      • Šiški padobranac

        Resnica je težko doumljiva za te očitno.

        • ZatonMesecnikov

          Če se neko skrpucalo ne razume, pa postane “resnica”…

          • Šiški padobranac

            Tebe je prepolno ČEjev…

      • Rožle

        Model misli, da je najbolj brihten na svetu,
        ker edino on sam ve kaj je napisal in nihče drug ne …

  • svatne

    “Redka oseba v novejši zgodovini” ??? Kakšna je pa GOSTA?

Naročite se na novice Nova24tv.si!

Vpišite vaš email naslov in se naročite na novice Nova24TV.si!

Uspešno ste se prijavili na novice Nova24tv.si!