fbpx

Šah mat: Brglezova šahovska zveza izgubila tožbo proti Novi24TV

Evropski poslanec in predsednik Šahovske zveze Slovenije Milan Brglez. (Foto: STA)

Šahovska zveza Slovenije (ŠZS) je vložila tožbeni zahtevek za objavo popravka zoper uredništvo medija Nova24TV, okrajno sodišče v Ljubljani pa ga je zavrnilo – v obrazložitvi sodbe so v 2. točki navedli, da je bil tako njihov zahtevek za objavo popravka kot tudi nato tožbeni zahtevek v celoti neutemeljen. Še več, ne poznajo bistvenih značilnosti pravnih inštitutov oz. ne ločijo zahtevka za objavo popravka in zahtevka za objavo odgovora. Poleg tega je sodišče ugotovilo, da inšpekcijski postopek na ŠZS ni bil ustavljen zato, ker ne bi bilo ugotovljenih kršitev, ampak zato, ker je Šahovska zveza kršitve in nepravilnosti odpravila po pozivih in rokih – kar z drugimi besedami pomeni, da so bile tam res ugotovljene kršitve, tako kot je poročal naš medij.

6. junija letos je naš medij objavil članek z naslovom “Kako je lahko Vesel spregledal tako očitne nepravilnosti na Brglezovi’ Šahovski zvezi Slovenije?“, v katerem se je pisalo o tem, da je Inšpektorat RS za šolstvo in šport  v sklopu inšpekcijskega nadzora Šahovske zveze Slovenije (ŠZS) ugotovil “nepravilnosti pri namenski porabi javnih sredstev in sum dvojnega financiranja”. Inšpektorat za šolstvo in šport je pri Šahovski zvezi Slovenije, ki ji predseduje evroposlanec Milan Brglez (SD), ugotovil nenamensko porabo javnih sredstev ter o tem obvestil policijo in finančno upravo. “Vprašanje pa je, zakaj tega ni ugotovil že Tomaž Vesel, predsednik Računskega sodišča RS, ko je bil opozorjen na to, ampak je svojemu političnemu sopotniku očitno skušal zavarovati hrbet, vendar neuspešno,” je bilo med drugim še zapisano. Starši mladih šahistov so tudi ugotovili, naj bi bil denar začel izginjati, poleg tega so nekateri menili, da se je Brglez na mesto predsednika zveze zavihtel nezakonito. Navajali so tudi, da je v času Brglezovega vodenja čudežno izginil sponzorski denar oziroma donacija Slovenskih železnic.

Nato smo tri dni kasneje objavili še članek z naslovom “Zapisnik izrednega inšpekcijskega nadzora Šahovske zveze potrjuje več nepravilnosti“. V njem smo ponovili navedbe, da je junija Inšpektorat RS za šolstvo in šport v sklopu inšpekcijskega nadzora ŠZS ugotovil nepravilnosti pri namenski porabi javnih sredstev in sum dvojnega financiranja. O tem je obvestil Policijsko upravo Ljubljana, Finančno upravo RS (Furs), Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK), Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport ter Fundacijo za šport. Poobjavili smo tudi poročilo inšpekcijskega nadzora Šahovske zveze, ki ga je razkril portal Siol.net – iz njega je bilo razvidno, da se bo z zadevo ukvarjala policija in ne KPK, šlo naj bi namreč za domnevno kaznivo dejanje. Šahovski zvezi Slovenije naše pisanje ni bilo po godu, zato je zahtevala popravek, ki pa ga je naš medij zavrnil. Iz tega razloga je ŠZS vložila tožbeni zahtevek – tega pa je zavrnilo okrajno sodišče v Ljubljani.

Foto: STA

Glede na nasprotje med tožbenimi trditvami in postavljenim tožbenim zahtevkom je tožba nesklepčna
Po mnenju tožeče stranke (ŠZS) naj bi avtorja člankov nanizala vrsto trditev, s katerimi so prizadete ustavne in zakonske pravice ter interesi SZS pa tudi njenega vodstva. Vse zapisano naj bi močno posegalo v ugled in integriteto zveze ter ji povzročalo tudi materialno škodo, saj negativno vpliva na odločitve sponzorjev za zagotavljanje finančnih sredstev. Tožena stranka (Nova24TV) je v odgovoru na tožbo navedla, da je tožba nesklepčna. Obenem je tožbeni zahtevek neutemeljen, saj je podan razlog, zaradi katerega toženi stranki ni treba objaviti popravka na podlagi določb 5. in 6. alineje 1. odst. 31. člena ZMed. Tožeča stranka je v okviru predhodnega postopka zahtevala, naj tožena stranka objavi popravek zanjo spornih prispevkov. Smiselno enako izhaja iz njenih tožbenih navedb, saj je (sicer nekonkretizirano in pavšalno) navedla, da sta prispevka prizadela njene pravice in interes. Ne glede na trditev in predhodni postopek pa iz tožbenega zahtevka izhaja povsem drugačna zahtevana posledica. Tožnica namreč zahteva, da sodišče toženi stranki naloži objavo odgovora ne popravka, pri čemer je med obema institutoma pomembna razlika.

Tožeča stranka v popravku ne utemelji, v čem naj bi bili podatki v spornih prispevkih neresnični
Tožena stranka je zahtevek tožeče stranke, prejet prek elektronskega sporočila, obravnavala kot zahtevo za objavo popravka. Tožeča stranka v popravku ne utemelji, v čem naj bi bili podatki v spornih prispevkih neresnični. Dejstvo, da je naknadno prišlo do ustavitve inšpekcijskega izrednega nadzora, toženi stranki v času objave ni bilo znano, poleg tega pa ustavitev postopka ne vpliva na ugotovitve, do katerih je prišel Inšpektorat RS za šolstvo in šport med samim postopkom, kar nenazadnje izhaja iz sklepa ustavitvi postopka, na katerega se sklicuje tožeča stranka. Upoštevati je tudi treba, da postopek ni bil ustavljen, ker bi bila uvedba neutemeljena ali ker ni bilo ugotovljenih kršitev, ampak ker je tožeča stranka kršitve in nepravilnosti odpravila po pozivih in v roku, ki ga je določil pristojni inšpekcijski organ. Tožena stranka meni, da celotna vsebina popravka izhaja iz predpostavke, da prispevka temeljita na nepreverjenih in neresničnih informacijah, podanih z namenom škodovati tožeči stranki, kar tožena stranka ocenjuje kot žaljiv očitek.

ŠZS je tožbeni zahtevek vložila tudi proti predstavniku staršev mladih šahistov.

Sodišče je ugotovilo, da se zahtevani popravek ne nanaša na sporočili naših člankov
Sodišče je na podlagi vsebine popravka, kot izhaja iz tožbenega predloga, ugotovilo, da tožeča stranka v tretjem odstavku zahteve za popravek zahteva objavo naslednjega besedila: “Šahovska zveza Slovenije kot civilnodružbena organizacija zasebnega prava posluje v skladu s predpisi in lastnimi pravili, ne odgovarja niti politiki in tudi ne staršem šahistov. Je pa seveda odprta do vseh, ki delijo njene poglede in so pripravljeni v njej sodelovati in uresničevati svoje ambicije, želje in ustvarjalne ideje. V tem smislu tudi porablja finančna sredstva, zaradi odprtosti širši javnosti (ne le članstvu) dokumente o tem ne objavlja le na lastni spletni strani, pač pa tudi (predpisano) v javno dostopnih bazah AJPES. V zvezi s finančnim poslovanjem je podvržena tako notranjim kot zunanjim nadzorom. Se noben od nadzorov doslej ni potrdil, da bi pri trošenju sredstev bilo karkoli narobe, oziroma da bi bila ta porabljena nenamensko, kaj šele, da bi čudežno izginjala. Tudi sredstva donatorjev (vključno s SZ) so porabljena v skladu z dinamiko prilivov, ki je srednjeročna in v skladu z vsakoletnimi programi ter nameni porabe.”

Zahtevani popravek navedb v prispevku in članku ne zanika niti jih bistveno ne dopolnjuje
V tem delu zahtevani popravek navedb v prispevku in članku ne zanika niti jih bistveno ne dopolnjuje, je sklenilo sodišče ter pojasnilo, da v tem delu tožeča stranka zgolj navaja splošna izhodišča svojega poslovanja, skladna z njenim statusom civilnopravne organizacije zasebnega prava, navaja način objave javno dostopnih dokumentov v bazah AJPES in rezultate prejšnjih nadzorov porabe sredstev. Po presoji sodišča je utemeljeno stališče tožene stranke, da te navedbe nimajo z vsebino objavljenega prispevka in članka nobene zveze, zato popravek v tem delu ne predstavlja niti zanikanja oziroma popravljanja zatrjevanih napačnih ali neresničnih navedb v objavljenem prispevku in članku niti navajanja oziroma prikaza drugih ali nasprotnih dejstev in okoliščin zaradi spodbijanja ali bistvenega dopolnjevanja navedb v objavljenem prispevku in članku. Vsebina prispevka in članka se nanašata na ugotovitve v konkretnem postopku izrednega inšpekcijskega nadzora v zvezi s financiranjem Šahovske mladine, na porabo sponzorskih sredstev oz. donacije SZ, ne pa na siceršnje poslovanje tožeče stranke. Navedbe, iz katerih izhaja, da tožeča stranka posluje skladno s predpisi in da so javno dostopni podatki o njenem finančnem poslovanju razvidni iz javnih baz, se ne nanašajo na navedbe v objavljenih prispevkih o domnevnih konkretnih načinih poslovanja, za katere je tožeča stranka trdila, da so neresnične.

 

Podan je odklonitveni razlog za zahtevani popravek v celoti in ga odgovorni urednik ni bil dolžan objaviti
Na podlagi določbe 1. odst. 27. člena se mora popravek objaviti brez sprememb in dopolnitev. Niti odgovorni urednik niti sodišče torej v besedilo popravka nista upravičena posegati, kar tudi pomeni, da ne more biti ugodeno zahtevi za objavo popravka le v določenem delu, v ostalem pa jo zavrniti. Ker del zahtevanega popravka ne ustreza merilom iz 4. odst. 26. člena ZMed, je podan odklonitveni razlog za zahtevani popravek v celoti in ga odgovorni urednik ni bil dolžan objaviti, je ugotovilo sodišče. Tožeča stranka se poleg tega v zahtevanem popravku sklicuje na popravku priloženi sklep Inšpektorata RS za šolstvo in šport številka 0618-50/2020-18 z dne 3. 6. 2021 (priloga AS), s katerim je bil postopek inšpekcijskega nadzora ustavljen. Iz obrazložitve sklepa (3. odst. obrazložitve), ki ga tožeča stranka prilaga popravku in je s tem sestavni del le-tega, pa je razvidno, da so bile v izrednem inšpekcijskem nadzoru ugotovljene nepravilnosti, kot izhaja iz Zapisnika o izrednem inšpekcijskem nadzoru st 0618-50/2020-8 z dne 17. 5. 2021, pri čemer je inšpektor določil rok za odpravo nepravilnosti do 31. 5. 2021. lz nadaljevanja obrazložitve sklepa (5. in 6. odst. obrazložitve) izhaja, da je tožeča stranka poslala dopolnitev poročil z obrazložitvijo, da je popravila poročila in se zavezala, da bo vnaprej upoštevala ugotovitve Inšpektorata RS za šolstvo in šport pri uveljavljanju primernih računov pri financerjih, zaradi česar ni bilo več razlogov za nadaljevanje postopka in se je postopek inšpekcijskega nadzora ustavil.

Iz sklepa, priloženega k popravku, ni razvidno, da navedene kršitve niso bile ugotovljene
Glede na vsebino popravka v tem delu in glede na navedeni sklep, na katerega se popravek v zvezi z ustavitvijo postopka inšpekcijskega nadzora sklicuje, tožena stranka utemeljeno trdi, da zahtevani popravek v tem delu ne zanika oziroma popravlja zatrjevanih napačnih ali neresničnih navedb v objavljenem prispevku in članku niti ne navaja oz. prikazuje drugih ali nasprotnih dejstev in okoliščin zaradi spodbijanja ali bistvenega dopolnjevanja navedb v objavljenem prispevku in članku. Ker je iz sklepa, ki ga tožeča stranka prilaga k popravku in se nanj sklicuje, razvidno, da je bil postopek ustavljen zaradi odprave v postopku ugotovljenih nepravilnosti, ki so bile ugotovljene v Zapisniku o izrednem inšpekcijskem nadzoru st 0618-50/2020-8 z dne 17. 5. 2021, popravek ne predstavlja zanikanja navedb ali bistvenega dopolnjevanja navedb v objavljenem prispevku in članku o uvedenem postopku inšpekcijskega nadzora. Prav tako v tem delu popravek ne ustreza merilom iz 4. odst. 26. člena glede navedb v prispevku in članku o sumu dvojnega financiranja, za katere je tožeča stranka trdila, da so neresnične. Gre za trditve o tem, da je iz končnega zapisnika o inšpekcijskem nadzoru razvidno, da je ŠZS poleg stroškov, ki jih je uveljavljala pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport in dajala v končni obračun pri Fundaciji za šport, izdajala tudi račune za šahovske klube in starše otrok in da to pomeni, da so bili določeni stroški dvakrat vrnjeni. Iz sklepa, priloženega k popravku, ni razvidno, da te kršitve niso bile ugotovljene, zato je tudi zaradi tega podan razlog, da se odkloni objava popravka. Ker zahtevani popravek v navedenih delih ne ustreza merilom iz 4. odst. 26. člena ZMed, je podan odklonitveni razlog za objavo popravka v celoti ter ga odgovorni urednik ni bil dolžan objaviti. Iz navedenih razlogov je sodišče na podlagi 2. odst. 35. člena ZMed zavrnilo tožbeni zahtevek.

Sara Bertoncelj