VIDEO: Kako se novinarji borijo za versko dogmo nošenja burk, pozabljajo pa na pravice žensk

Foto: iStock

“Želimo, da se v Sloveniji spoštujejo slovenske navade in tradicija in da se ta kultura ne spremeni. Vsak, ki pride v Slovenijo, je to dolžan spoštovati,” je ob vložitvi zakona, ki bi prepovedoval pokrivanje v Sloveniji, poudaril Janez Janša.

Poslanska skupina SDS je v državni zbor vložila dva zakona. V enem predlagajo prepoved nošenja muslimanskih pokrival za ženske (nikaba in burke) na javnih mestih, v drugem pa zaostritev pogojev za pridobitev azila.

Janša: Povečana varnostna grožnja tudi v Sloveniji
Razlog za vložitev teh dveh zakonov je, kot je pojasnil Janša, da migrantski val ne pojenja in da se na evropski ravni še vedno ni oblikoval nek skupni pristop k reševanju tega problema. “V celotni Evropi je povečana varnostna grožnja, tudi v Sloveniji. Na podlagi nezakonitega priseljevanja v zadnjih mesecih bo Slovenija deležna pritiska, v smislu porazdeljevanja migrantov,” je prepričan.

SDS je zato v državni zbor vložila zakon, ki bi v Sloveniji prepovedal pokrivanje obraza. Razlogi za to so tako kulturni kot varnostni. “Želimo, da se v Sloveniji spoštujejo slovenske navade in tradicija in da se ta kultura ne spremeni. Vsak, ki pride v Slovenijo, je to dolžan spoštovati in to spoštovanje zagotoviti z zakonom,” je poudaril Janša.

Morda vas bo zanimalo tudi: Slovenka v Frankfurtu se zaradi varnosti že pokriva z ruto

Evropsko sodišče za človekove pravice: Nošenje burk ni človekova pravica
Temu je pritrdil tudi Gorenak, ki je med drugim dejal, da burke ne spadajo v našo družbo in niso človekova pravica. Ob tem je izpostavil, da so podoben zakon sprejeli tudi v Franciji in Belgiji, pa tudi v Kataloniji. “Tudi Evropsko sodišče za človekove pravice je v primeru Francije odločilo, da nošenje burk ni človekova pravica, zato je njihova prepoved utemeljena,” je navedel in pojasnil, da bi bila za kršitve zagrožena kazen 100 evrov, enako kot za novačenje in prenočevanje zunaj.

“Če greste danes v arabski svet in želite obiskati mošejo, bo vaša punca morala imeti ruto, oba si bosta morala umiti noge in iti bosa v ta objekt. Nobenega razloga ni, da od njih ne bi zahtevali enakega vedenja,” je še dejal Gorenak.

Celotno novinarsko konferenco si lahko ogledate spodaj. Zanimivo je, da je novinarje po koncu izjave zanimalo predvsem predvsem turistični izpad in nestrpnost, nikogar pa ni zanimala pravica žensk v zvezi z nošenjem burk.

Za komentar na vloženi zakon smo povprašali tudi islamskega teologa Alima Hasanagića. “Mislim, da je predlog neprimeren in islamofoben, ker je v Sloveniji tako ali tako samo 15 žensk, ki nosijo burko. Mislim, da teh žensk ni niti 15, verjetno pod 10, vendar dajmo za vsak slučaj zaokrožiti navzgor. Predlog je brezpredmeten.​”

Cilj azilne politike ne sme biti integracija, ampak začasna zaščita
Drugi zakon spreminja precej široko politiko glede pridobivanja azila v Sloveniji. Tukaj je po mnenju Janše potrebno redifinirati že sam pomen pojma azil – ta se podeljuje tistemu, ki je v svoji državi ogrožen.

“Cilj azilne politike ne sme biti integracija, ampak začasna zaščita, dokler v domovini prosilca za azil traja nasilje. Predlagamo, da se te pogoje zaostri – podobno, kot so to storile Nemčija, Avstrija in druge države. Potrebno je tudi striktno preverjanje prosilcev, da vse to ne bo predstavljalo varnostnega tveganja,” je dejal Janša.

Oba ukrepa sta preventivne narave, zato v SDS upajo, da sta še pravočasna in da bosta v DZ dobila dovolj podpore, preden bo Slovenija čutila še hujše posledice tega begunskega vala. “Poteze vlade ni bilo, zato smo predlog pripravili mi in ga že vložili v parlament,” še pravijo v SDS.

Anja Bah Žibert je predstavila novosti, ki jih prinaša novi predlog azilne zakonodaje:
– kvoto, koliko azilantov bo Slovenija sprejela, sprejme državni zbor na predlog vlade;
– tujec mora takoj po vstopu v državo oddati namero za priznanje statusa mednarodne zaščite in v treh dneh predložiti vsa dokazila;
– pristojni organ mora najkasneje v 30 dneh odločiti o vlogi;
– ukinjajo se vse vrste denarne pomoči za azilante, vključno z žepnino, nadomešča pa se jih s pravico do namestitve in prehrane za eno leto, omogoči pa se jim tudi vključevanje na trg dela;
– prošnje se odobrijo za eno leto, na ponovno prošnjo se lahko podaljšajo za eno leto, v kolikor prositelj še izpolnjuje pogoje za mednarodno zaščito.

​Zakon, ki že velja v Franciji in Belgiji
Nikab in burka sta pokrivali za ženske muslimanske veroizpovedi. Burka je pokrivalo za celotno telo, ki prekriva tudi oči, medtem ko nikab oči ne prekriva, zakriva pa tako kot burka vse ostale dele telesa.

Za zdaj velja popolna prepoved nošenja tovrstnih pokrival v Franciji in Belgiji. Zakoni, ki to odrejajo, so bili sprejeti zaradi varnostnih razlogov. Prepovedi veljajo tudi v nekaterih drugih evropskih mestih.

ODZIVI POLITIKE
Za komentar na vložena zakona smo povprašali tudi nekatere vodje poslanskih skupin, a nam sprva odgovorov niso dali, saj so se o tem želeli še pogovoriti znotraj poslanske skupine.

Nato so v DeSUS za STA ponovili, da bi tovrstno zakonodajo verjetno podprli zaradi vprašanj glede identifikacije oseb, zagotavljanja enakosti spolov in spoštovanja minimalnih zahtev za življenje v skupnosti.

Ostreje so se v sporočilu za javnost odzvali v najmanjši koalicijski stranki SD. “Prepoved in omejevanje sta orodji za tiste, ki svojo priljubljenost radi krepijo na politiki strahu in izključevanj,” so prepričani. V SD tako menijo, da se moramo temu prav v teh časih izogniti ter graditi na politiki sodelovanja in vključevanja, namesto tega, “da z restriktivnimi zakoni etiketiramo vse, ki so drugačni, ter zavračamo tiste, ki potrebujejo našo pomoč”.

V NSi podpirajo zaostritev azilne in integracijske politike, zato se jima zdita predloga primerna.

Poslanec Bojan Dobovšek je za razmislek o azilni zakonodaji, prepoved nošenja burk pa po njegovem ne pripomore k reševanju kulturne težave.

Ž. K., J. F., M. G., B. O.