Društvo Door podpira ministra Janeza Ciglerja Kralja, ki je poskrbel za starostnike, brezposelne in brezdomce. Hkrati pa ga tudi sprašujejo, kdaj si bo končno vzel čas še za otroke ločenih staršev, ki jih slovenski sodni sistem praviloma zaupa v varstvo in vzgojo materam, ki omejujejo, celo preprečujejo kakovostne stike z očeti. Društvo staršev DOOR opozarja na problem dolgih, dragih in diskriminatornih ločitvenih postopkov v Sloveniji. Seveda delijo tudi prepričanje, da so ženske na nekaterih področjih zapostavljene, in podpirajo vsa prizadevanja, da se stanje spremeni tudi tam. Na drugi strani pa želijo opozoriti, da ima lahko tudi obratna situacija negativen odzven.
Društvo staršev DOOR ima na svoji spletni strani zapisano, da so razvezni postopki zaradi določitve skrbništva in stikov dolgi, dragi in diskriminatorni. Pogosto trajajo šest in več let. Letni strošek posameznega starša za odvetnika in izvedence praviloma presega 10 tisoč evrov. Več kot 90 odstotkov otrok je dodeljenih materam. Mnogi očetje prenehajo svoj boj za otroke, ker jim zmanjka denarja, jim opeša zdravje ali zaradi polnoletnosti otrok izgubijo pravni interes. Sprašujejo se, komu je v interesu izčrpajoč boj staršev za nekaj, kar sploh ni deljivo.
Društvo staršev opozarja na problem dolgih, dragih in diskriminatornih ločitvenih postopkov v Sloveniji. Seveda delijo tudi prepričanje, da so ženske na nekaterih področjih zapostavljene in podpirajo vsa prizadevanja, da se stanje tam spremeni. Na drugi strani pa želijo opozoriti, da ima lahko tudi obratna situacija negativen odzven. Na družinskih oddelkih slovenskih sodišč na primer delujejo izključno sodnice (in en sam sodnik). Tudi iz javno dostopnih uradnih podatkov je razvidno, da otroci po ločitvah večinoma ostajajo v varstvu in vzgoji materam. Od tistih staršev, ki to odločitev dočakajo v okviru sodbe na sodiščih, pa je očetov, ki so jim otroci zaupani v varstvo in vzgojo zgolj 1– 2 odstotka. Problem neuravnoteženosti, morda celo diskriminacije pri odločitvah, ki negativno vplivajo na zdrav razvoj mladoletnih otrok ločenih staršev, dopolnjuje primerljiva statistika zaposlenih strokovnih delavcev in delavk na centrih za socialno delo, kjer je slednjih dobrih 90 odstotkov.
Poskrbeli ste za starostnike, brezposelne, brezdomce…Podpiramo! @jciglerkralj, kdaj si boste končno vzeli čas za otroke ločenih staršev, ki jih SS sistem praviloma zaupa v varstvo in vzgojo materam, ki omejujejo, celo preprečujejo kvalitetne stike z očeti? @vladaRS @Nova24TV https://t.co/viWqu9dxNf
— Društvo DOOR (@DrustvoDoor) November 30, 2021
Društvo Door se že nekaj časa trudi na to problematiko opozoriti tudi ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janeza Ciglerja Kralja. “Poskrbeli ste za starostnike, brezposelne, brezdomce … Podpiramo! Minister, kdaj si boste končno vzeli čas za otroke ločenih staršev, ki jih slovenski sodni sistem praviloma zaupa v varstvo in vzgojo materam, ki omejujejo, celo preprečujejo kvalitetne stike z očeti,” so na Twitterju povprašali Ciglerja Kralja.
Društvo je v svojem sporočilu še zapisalo, da bi lahko nekdo zgornje podatke interpretiral kot nepristranskost ali celo nestrokovnost žensk, ki imajo odločitve v svojih rokah. “Mi sicer verjamemo v načelno “dobro” ljudi ne glede na spol. A statistika je zgovorna,” so poudarili. Ministru so predlagali, da se primerno zaščiti tudi sodnice in strokovne delavke ter namignili, da je mogoče rešitev uravnoteženost po spolu zaposlenih tudi na teh dveh družbeno izredno odgovornih in izpostavljenih področjih.
Diskriminirani, zlorabljeni, šikanirani, po krivem obtoženi ali po krivem obsojeni slovenski očetje so se sicer zbrali na protestnem shodu pred Oddelkom za družinsko sodstvo Okrožnega sodišča v Ljubljani že 25. aprila – o tem je poročala tudi novinarka Mojca Vočko, ki je izpostavila nekaj imen, ki naj bi krojili sodbe v slovenskih družinskih sodnih postopkih, da si lahko sodnice in sodniki umijejo roke. To naj bi bili klinični psiholog dr. Tristan Rigler, njegova mentorica psihiatrinja prof. dr. Martina Žmuc Tomori – ta je bila pod šifro 84.899 registrirana v evidenci Udbe, psihiatrinja prof. dr. Marga Kocmur, psihiater mag. Vanja F. Rejec, psihiater Dragan Terzič in psihiater prof. dr. Peter Pregelj.
Krivice se dogajajo na obeh straneh, na obeh straneh se tudi pojavljajo ista imena
Zanimivo, ime Martina Breda Žmuc Tomori se je danes pojavilo tudi v zgodbi, ki jo je objavil medij Prava. Tam gre sicer za obratno zgodbo – za svojega otroka se že leta bori mati in ne oče – o tem je spomladi pisal tudi naš medij. Okrajna sodnica je v tem primeru zavrnila vse materine dokazne predloge in svojo sodbo oprla izključno na izvedensko mnenje z dne 10. septembra 2018, ki ga je izdelala sodna izvedenka za pedopsihiatrijo Žmuc Tomori – ki pa sploh ni bila angažirana v kazenskem postopku, ampak je bila imenovana za izvedenko v pravdnem postopku. Sodišče je torej upoštevalo mnenje Žmuc Tomorijeve, ob tem pa ignoriralo vse ostale dokaze o nasilju in prekomernem uživanju alkohola očeta otroka. Dne 7. 8. 2019 je Višje sodišče zavrnilo pritožbo, ki jo je vložila mati otroka zoper nezakonit in neustaven sklep z dne 25. 1. 2018. Če torej močno skrajšamo celotno zgodbo – mati otroka Suzana Kocjančič je bila v priporu, tožilstvo je predlagalo prostostno oziroma pogojno obsodbo, sodišče ji je onemogočalo kakršne koli stike s sinom, medtem pa Okrožno sodišče v Ljubljani ves čas pripora oziroma 18 mesecev “ni bilo sposobno” speljati predobravnavnega naroka in začeti z dokaznim postopkom. Zadeva še do danes ni rešena v prid otroka, ki je v najbolj ranljivih letih. Videti je torej, da se krivice dogajajo na obeh straneh in da bi bilo to treba vsekakor urediti na vseh možnih ravneh.
Sara Bertoncelj