V četrtek zvečer je industrijski obrat podjetja Fragmat v Podskrajniku pri Cerknici zajel hud požar. Šole in vrtci v okolici Cerknice so bili v petek posledično zaprti, okoliško prebivalstvo pa je bilo pozvano tudi k prekuhavanju vode. Pristojni organi ne glede na vse zagotavljajo, da požar ne bo imel negativnih posledic za okolje in zdravje tamkajšnjega prebivalstva. Situacija je tako zelo podobna primeru požara v Kemisu, ko so pristojni organi prav tako trdili, da hujših posledic za okolje in zdravje prebivalstva ne bo, pozneje pa se je izkazalo ravno nasprotno.
V četrtek je v Podskrajniku pri Cerknem zagorel industrijski obrat podjetja Fragmat, ki se med drugim ukvarja z izdelavo izolacijskih plošč. Gasilcem je po hitrem posredovanju požar uspelo omejiti ter ga pogasiti. Zaradi možnosti negativnih vplivov na zdravje ljudi so bile v petek zaprte šole v Cerknici, Rakeku in v Begunjah ter vrtca v Cerknici in Rakeku. Ob tem je bilo okoliško prebivalstvo pozvano k prekuhavanju vode ter zapiranju oken in vrat. Pristojni organi so prebivalcem tudi svetovali, naj vrtnine in sadje, ki so vidno onesnaženi s sajami, zavržejo, ostalih vrtnin in sadja pa ne uživajo.
Ne glede na vse so po prvih opravljenih analizah pristojni organi zagotovili, da zrak v okolici tovarne ni onesnažen s trdimi delci. Z Ministrstva za okolje in prostor Republike Slovenije so namreč sporočili, da so podatki o kakovosti zraka, izmerjeni na mobilni postaji pri osnovni šoli v Begunjah pri Cerknici, primerljivi z vrednostmi, izmerjenimi na drugih merilnih postajah po državi. Ob tem je Matjaž Knap, poveljnik Civilne zaščite Cerknica za POP TV povedal: “Izgubili so sicer nekaj opreme, ampak važno, da z zdravjem ni težav.”
Podobno kot v primeru požara v Kemisu so tudi tokrat najbolj nastradali gasilci
Knapove izjave glede tega, da z zdravjem ni težav, pa več kot očitno ne držijo. Nekateri gasilci in okoliški prebivalci namreč po poročanju Televizije Slovenija tarnajo zaradi glavobola in pekočega občutka v grlu. Celotna situacija tako vedno bolj spominja na primer požara v Kemisu na Vrhniki, do katerega je prišlo 15. maja 2017. Tudi takrat so gasilci, ki so bili prvi na prizorišču dogodka ter so s svojim pogumom in znanjem preprečili še precej hujšo katastrofo, poročali o hudih bolečinah v glavi in pljučih. V povezavi z njihovim vdihavanjem strupenih snovi je prof. dr. Metoda Dodič Fikfak s Kliničnega inštituta za medicino dela, kamor je na pregled prišlo veliko vpletenih gasilcev, povedala: “Naslanjamo se na rezultate preiskav na ljudeh, ki so 11. septembra leta 2001 prisostvovali rušenju dvojčkov v Svetovnem trgovinskem centru. Opiramo se tudi na raziskave po nesreči v Sevesu v Italiji in drugih večjih požariščih in nesrečah, ko so ljudje izpostavljeni prašnim delcem in kemikalijam.”
Ob tem je Fikfakova potrdila, da se na zdravju prizadetih posledice kažejo v štirih različnih učinkih. Najprej zdravniki pričakujejo akutni učinek, ki je opazen v dneh in tednih neposredno po nesreči, medtem ko se subakutni učinek razvije šele po treh mesecih. Potem je govor še o odloženih učinkih, ki se pojavijo po nekaj letih, medtem ko so najpoznejši učinki vezani na nastanek rakavih obolenj, ki se pojavijo šele po več desetletjih. Tudi pri gasilcih in okoliških prebivalcih, ki po požaru v Fragmatu tarnajo zaradi glavobolov in bolečin v žrelu, torej obstaja velika nevarnost za razvoj različnih bolezni.
Pomanjkljivo informiranje s strani pristojnih institucij
Fikfakova je že ob primeru požara v Kemisu opozorila tudi na pomanjkljivo podajanje informacij s strani direktorja podjetja Emila Nanuta in pristojnih organov, čemur smo priča tudi pri požaru v Fragmatu. Med drugim je povedala: “Naj bom konkretna. Če so nam napisali, da je gorela plastika, nam to popolnoma nič ne pomeni, saj poznamo ogromno vrst plastike. V Kemisu je bilo prisotnih na stotine snovi, za katere nimamo podatkov, kaj kemijsko sploh so. Moja funkcija kot zdravnice pa je takšna, da moram točno vedeti, čemu so bili ljudje izpostavljeni, saj samo tako lahko pri človeku natančno iščem, kaj lahko pričakujem.”
Podobnih požarov je bilo v zadnjem času več
Požara v Fragmatu in Kemisu pa nista osamljena primera. V zadnjem času je namreč izbruhnilo več podobnih požarov. Že 8. junija 2017 je tako prišlo do hudega požara v obrtni coni v Ljutomeru, natančneje v podjetju Eko Plastkom. Ogenj je takrat povsem uničil skladišče, v katerem so hranili odpadne sveče, plastiko in parafin, po oceni pristojnih služb pa ni povzročil večje okoljske škode. Uradni vzrok požara še ni znan, a vse kaže na požig. Še huje je bilo le nekaj več kot mesec dni pozneje, 20. julija 2017, ko je zagorelo v podružnici za predelavo odpadkov podjetja Ekosistemi v Zalogu pri Novem mestu, na kar so domačini pred tem opozarjali že več let, a pristojni organi niso imeli posluha za njihove skrbi. Med požarom so del okoliških prebivalcev evakuirali, pri gašenju pa so sodelovale vse razpoložljive gasilske sile iz Novega mesta in okolice.
Pri tem pa se je izkazalo, da se pristojni organi iz primera Kemis niso ničesar naučili. Tudi po požaru v Zalogu pri Novem mestu je namreč moralo več gasilcev zaradi neustrezne zaščite in posledične okužbe dihal pomoč poiskati na Golniku. To je bila zlasti posledica tega, da številni niso nosili dihalnih mask, imeli so jih samo tisti, ki so bili najbližje ognjenim zubljem. Nekateri so celo gasili brez mask, res pa je, da so večino izmed njih nato umaknili na varno, saj so se zaradi nevarnih plinov številni slabo počutili. Najbolj bizarno pri požaru v Zalogu pri Novem mestu pa je bilo zagotovo to, da praktično nihče ni vedel, kakšne vrste odpadkov je podjetje odlagalo, in posledično, kaj točno je sploh gorelo. “Ne povedo nam ničesar o tem, kaj vdihavamo in če je hrana na vrtovih primerna za uživanje. K nam ni bilo nikogar, ne predstavnikov občine, ne civilne zaščite, ne kogarkoli drugega,” je takrat o požaru povedal zaskrbljen čebelar, ki živi nasproti predelovalnice.
M. D.