Sindikati bi stavkali, medtem ko vlada rešuje delovna mesta

Datum:

Vlada je sprejela že sedmi paket za odpravo posledic epidemije korona virusa, do sedaj pa je Janševa vlada sprejela že šest protikoronskih paketov, ki so omogočili preživetje podjetij ter ohranitev delovnih mest. Vlada pa je v rekordnem času sprejela tudi že sedmi protikoronski paket, v katerega so med drugim vključeni krizni dodatek za upokojence, dodatek za zaposlene z najnižjimi plačami, družine, študente in druge, ki potrebujejo pomoč (več o ukrepih PKP7 si lahko preberete TUKAJ). Še vedno pa je na mizi tudi pobuda GZS, da se začasno zamrzne dvig minimalne plače, ki bi podjetjem v naslednjem letu naložil dodatno finančno breme.

Konec leta 2018, ko so bile sprejete spremembe Zakona o minimalni plači, ni nihče niti pomislil na to, da se boo gospodarska slika v letošnjem letu tako zelo spremenila. In če je vlada Marjana Šarca ob nastanku epidemije, kot povsem odpovedala in povsem brez idej vrgla puško v koruzo, je vlada Janeza Janše v reševanje zafurane situacije vložila skoraj nečloveške napore v reševanje nastale situacije.

Kljub metanju polen pod noge in nenehnemu rušenju vlade, je Janševa vlada pod streho spravila že 6 protikoronskih ukrepov, in kmalu bo sledil še sedmi. Večina sredstev je bila namenjenih reševanju socialnih stisk najbolj ranljivih skupin, od študentov, do upokojencev ter reševanju domačega gospodarstva, ki se je znašel v hudi stiski.

Dvig minimalne plače bi ogrozil okoli 10 tisoč delovnih mest
Vsem ukrepom navkljub, pa se mora aktualna vlada spopadati še z obljubami preteklih levih vlad, ki lahko v današnji situaciji izničijo vse protikoronske ukrepe in podjetja ne glede na pomoč, pahnejo v izgubo in posledično tudi stečaj. Eden izmed takšnih ukrepov je predviden dvig minimalne plače s 1. januarjem 2021 sprejet v noveli zakona izpred dveh let. Da je čas za to neprimeren je že opozorila tudi Gospodarska zbornica Slovenije, v kateri so predlagali, da se dvig začasno, vsaj za 1 leto, zamrzne, sindikati na čelu z Levico pa so že začeli rožljati s stavko.

Dvig minimalne plače v gospodarsko težkih razmerah bi ogrozil številna delovna mesta. (Foto: Nova24TV)

Ali je dvig minimalne plače v teh razmerah resnično koristen ukrep, delavec naj bi prejel 36 evrov, medtem ko bi strošek podjetja znašal 126 evrov, je potrebno resno pretehtati. Po oceni GZS takšen ukrep ne bi pomenil samo zvišanja stroškov podjetij, temveč bi povzročil rušenje notranjih plačnih razmerij, kar bi lahko privedlo do izgube dodatnih deset tisoč delovnih mest. GZS ocenjuje, da bi bile najbolj na udaru živilska, predelovalna, lesna in papirna industrija. A teh deset tisoč zaposlenih in njihove družine sindikatov očitno ne zanimajo, očitno so politične točke in rušenje vlade, ki dela za ljudi, zanje bolj pomembni. Skupine prebivalstva, ki so se znašle na robu preživetja in ki nestrpno pričakujejo sedmi paket vladnih ukrepov, pa sindikate očitno ne zanimajo (več si lahko preberete TUKAJ).

Sara Kovač

Sorodno

Zadnji prispevki

[Video] Veliko Britanijo pretresajo napadi z nožem

Velika Britanija se po prihodu velikega števila migrantov srečuje...

Večer nad ljudi, ki protestirajo proti novim azilnim centrom!

Že tako slabo brani časnik, kot tudi spletni portal...

[Video] V New Yorku nov trend: Moški mimoidoče ženske udarjajo v obraz

Na družbenih omrežjih se pojavlja vse več videoposnetkov žensk,...

Bo Cirman sodno odgovarjal za medijski napad na Edvarda Kadiča?

Politični komentator in strokovnjak za komuniciranje Edvard Kadič, znan...