Slovenija ni uspela zmanjšati strukturnega primanjkljaja, čeprav je to obljubila evroskupini, opozarja Andrej Šircelj iz opozicijske SDS. Kot je poudaril, vlada še vedno ni pripravila zakonske podlage za izvajanje v ustavo zapisanega fiskalnega pravila, s katerim bi zmanjšali javnofinančni primanjkljaj.
”V dokumentih evroskupine je prognoza, da naj bi Slovenija v letu 2017 imela 2,8 odstotka BDP strukturnega primanjkljaja v evrobmočju, kar pomeni, da bo po tem podatku na vrhu držav evroskupine,” je pojasnil Andrej Šircelj. Kot pojasnjuje, je to zaskrbljujoče predvsem zato, ker sta tako Cerar kot Mramor zagotavljala, da je vlada pri pripravi proračuna sledila ustavnim in zakonskim določbam, da bodo proračuni uravnoteženi brez zadolževanja.
-Izredna revizija CSD Trbovlje: Poslanka Cerarjeve stranke Irena Grošelj Košnik odgovorna za številne nepravilnosti
Vlada je namreč proračuna za 2016 in 2017 sprejela, čeprav je komisija za nadzor javnih financ ugotovila, da sta proračuna pomanjkljiva, saj notri ni bilo podatkov o strukturnem primanjkljaju. To pa je osnova za uresničevanje fiskalnega pravila.
Primanjkljaj bi moral znašati 1 odstotek, po napovedih pa bo kar 2,8
Slovenija je namreč konec leta 2015 imela 2,2 odstotka strukturnega primanjkljaja BDP. Kot je pojasnil Šircelj, pa načrt ter zahteva pakta za stabilnost in razvoj zahtevata, da se ta strukturni primanjkljaj vsako leto zmanjšuje za 0.6 odstotka. To pomeni, da bi moral konec leta 2016 znašati 1,6 odstotka BDP, leta 2017 zgolj 1 odstotek BDP, v letu 2018 pa le še 0,4 odstotka BDP. Ob tem je dejal, da bi strukturni primanjkljaj v začetku leta 2017 glede na predvidevanja moral znašati 1,0 odstotka BDP, po napovedih evroskupine pa bo znašal 2,8 odstotka BDP.
Izgovori Mramorja so zavajujoči
”Različni izgovori ministra za finance, da je prognoza evroskupine povezana s stroški migracij ter različno metodologijo, so brezpredmetni in zavajajoči. Namreč v proračunu za leto 2016 je bila na podlagi posebnega amandmaja sprejeta rešitev, da se v proračunu za migracije zagotovi dodatnih 123 milijonov evrov,” pojasnjuje Šircelj in dodaja, da je tudi metodologija EU glede izračunavanja strukturnega primanjkljaja jasna, transparentna in vnaprej znana.
Evropa ne verjame Cerarju in Mramorju
Vse to dogajanje pomeni, da minister za finance postaja vse bolj in bolj šibak. ”Kar je verjetno tudi v interesu nekaterih mrež, ki dejansko vodijo to državo predvsem na kapitalskem področju,” meni poslanec SDS. ”Minister za finance mora sprejeti ukrepe, kjer bo jasno in natančno razvidno, kako zagotoviti strukturni primanjkljaj, ki bo v skladu z ustavo in v skladu z zakonom o fiskalnem pravilu,” je jasen Šircelj, ki dodaja, da Evropa očitno ne verjame vladi Mira Cerarja in ministru za finance. ”Tudi v opoziciji mu nismo, sedaj pa je to, kar smo mi govorili ob sprejemanju proračuna, potrdila še evroskupina,” je še dodal.
M. G.