Škandalozno: ljubljansko tožilstvo v pozivih titoista Tomšiča, k uboju Janše in protestniških plakatih “Smrt Janšizmu” ne prepoznava groženj s smrtjo!

Ludvik Tomšič je na shodu pozival k uboju Janeza Janše, organizatorji shoda pa so ovadili neznano osebo! (Foto: Fb)

“Ker se uvedba kazenskega postopka lahko predlaga le zoper znano osebo, tožilstvo, ki ni organ odkrivanja, temveč organ pregona, morebitnega kazenskega pregona tudi ne more začeti zoper neidentificiranega udeleženca ali udeležence shoda,” je premier Janez Janša izvedel od višje državne tožilke Katarine Bergant v primeru številnih groženj s smrtjo v zadnjem času. Organizatorji shoda Brez strahu proti koaliciji sovraštva v začetku marca so namreč kazensko ovadili neznanca, ki je na shodu pozival k uboju kandidata za predsednika vlade Janšo. V resnici gre za znanega titoista Ludvika Tomšiča, ki se je udeležil protestov pristašev levice v času Janševega prevzema oblasti. Toda teh pozivov na tožilstvu očitno niso razumeli kot spodbujanje sovraštva, nasilja in nestrpnosti. Dogajanje so preverjali kot grožnjo Janši osebno, tam pa je postopek mogoč le, če bi ga Janša proti Tomšiču sprožil osebno, česar pa ni storil. Tožilstvo je zavrglo tudi ovadbe zaradi napisov “Smrt janšizmu, svoboda narodu”. 

Vodja ljubljanskega tožilstva Katarina Bergant je zavrgla kazenske ovadbe zoper spodbujevalce sovraštva in tiste, ki so aktualnemu predsedniku vlade grozili s parolami, kot sta “Smrt janšizmu, svoboda narodu!” in “Ubi Janšo” že ob začetku njegove tretje vlade. Obenem je škandalozno tudi to, da tožilstvo ne preganja vseh tistih, ki na biciklističnih protestih pozivajo k državnim udarom, prevratom in revoluciji. Tako se med drugim ni sprožilo postopkov zoper znanega titoista Ludvika Tomšiča, ko je v času Janševega prevzema oblasti in nastajanja tretje Janševe vlade pozival k takojšnjemu umoru aktualnega premierja z besedami “Ubi Janšo”. Šlo je za proteste v podporo levici. Znano pa je tudi, da so proteste s plakati, ki pozivajo k smrti Janeza Janše organizirali podporniki strank, ki so bile del propadle koalicije nekdanjega premierja Marjana Šarca, poroča Siol.

Te iste osebe pa se pojavljajo tudi na polit-biciklističnih mitingih, ki potekajo vsak petek v slovenski prestolnici. Tomšič je že na marčevskih protestih hujskaško vpil, da je potrebno Janšo nemudoma ubiti, pri čemer je stalno ponavljal “Ubi Janšo”, in sicer prav v času, ko so privrženci levice obiskovali stranki SMC in Desus ter nekaj dni pred glasovanjem poizvedovali, ali bo Janez Janša, tedaj še vodja največje opozicijske stranke, še tretjič postal predsednik vlade. Ob tem je še posebej škandalozno to, da je Tomšič svoje sporno početje izvajal kar pred kamerami in celo v navzočnosti policije, ki pa je le občasno ukrepala.

Osrednji slovenski mediji so o tem dogodku več dni škandalozno molčali, o protestih pa so se obsežno razpisali. Janša je ob tem izrazil veliko začudenje, da državni organi niso ustrezno ukrepali, saj jim to veleva 297. člen kazenskega zakonika, ki izrecno prepoveduje javno spodbujanje sovraštva, nasilja in nestrpnosti. V skladu s tem členom bi se pričakovalo njihovo povsem samostojno ukrepanje.

297. člen kazenskega zakonika določa sledeče:
“Kdor javno spodbuja ali razpihuje sovraštvo, nasilje ali nestrpnost, ki temelji na narodnostni, rasni, verski ali etnični pripadnosti, spolu, barvi kože, poreklu, premoženjskem stanju, izobrazbi, družbenem položaju, političnem ali drugem prepričanju, invalidnosti, spolni usmerjenosti ali katerikoli drugi osebni okoliščini, in je dejanje storjeno na način, ki lahko ogrozi ali moti javni red in mir, ali z uporabo grožnje, zmerjanja ali žalitev, se kaznuje z zaporom do dveh let.”

Javno pozivanje Tomšiča na protestih, da je treba aktualnega premierja nemudoma ubiti, potemtakem tožilstvo, kot so sedaj tudi sporočili, ni razumelo kot spodbujanje in razpihovanje sovraštva. Na ljubljanskem tožilstvu so namreč njegove hujskaške pozive na mitingu preverili kot grožnjo po 135. členu že omenjenega kazenskega zakonika. Po njihovem prepričanju je potemtakem Tomšič izrazil Janši osebno grožnjo s smrtjo. Pri tovrstnih grožnjah pa je kazenski postopek mogoče izpeljati le v primeru zahteve tistega, ki so mu grožnje namenjene, vendar pa aktualni premier tovrstnega postopka ni sprožil. V takšnem postopku “na predlog” pri politiku preverijo, ali je ta ustrezen za pregon. Na takšen način je prav s pomočjo policije in tožilcev fotoreporterja Janija Božiča nekoč preganjala nekdanja premierka Alenka Bratušek (SAB), Božič pa je bil obsojen na pogojno zaporno kazen, saj je z nedopustnim fotografiranjem preveč posegel v zasebnost Bratuškove.
Člen 135 pravi sledeče:
“Kdor komu, zato da bi ga ustrahoval ali vznemiril, resno zagrozi, da bo napadel njegovo življenje ali telo ali prostost ali uničil njegovo premoženje velike vrednosti, ali da bo ta dejanja storil zoper njegovo bližnjo osebo, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do šestih mesecev. (2) Kdor stori dejanje iz prejšnjega odstavka proti dvema ali več osebam ali z grdim ravnanjem ali z orožjem, nevarnim orodjem, drugim sredstvom ali na tak način, da se lahko telo hudo poškoduje ali zdravje hudo okvari, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta. (3) Pregon za dejanje iz prvega in drugega odstavka tega člena se začne na predlog.” 
Ob tem je še posebej zanimivo to, da tožilstvo navaja t. i. neidentificiranega udeleženca shoda, ki naj bi Janši izrekel grožnje, čeravno je povsem znano, da je šlo za Ludvika Tomšiča. Prav tako so znani nosilci plakatov z napisom “Smrt janšizmu, svoboda narodu”, pogosto je med njimi protestnik Igor Bricelj, sicer znan kot bivši policist. Ta sivolasi mož (kot lahko vidimo na posnetku), ko drži napis na levi strani med sejo programskega sveta RTV, kjer so tamkajšnji novinarji izrazili protest proti temu, da bi njihov programski svet obravnaval poročanje Eugenije Carl o sedaj največji koalicijski stranki SDS.
foto: Polona Avanzo
V odzivu na tedanje poročanje je Janša na spletu objavil zapis o “odsluženih prostitutkah”, nakar sta ga Carlova in Mojca Pašek Šetinc tudi tožili, vendar je vrhovno sodišče nedavno odločilo, da izplačila odškodnine v višini 6000 evrov ne bo, ker izjavo varuje svoboda govora. Odgovor tožilstva v Ljubljani glede postopkov zaradi že omenjenih plakatov in napisov “Smrt janšizmu, svoboda narodu” ter pozivanja titoista Tomšiča na marčevskih protestih v podporo levici, da je treba aktualnega premierja Janšo nemudoma ubiti, in hujskanja “Ubi Janšo” pa je sledeč:
Spoštovani,

v zvezi z vašimi vprašanji vam sporočamo, da smo na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani (v nadaljevanju: tožilstvo) v zvezi z dogodki na več različnih shodih in spremljajočih odzivih na družbenih omrežjih, prejeli nekaj prijav oziroma poročil in kazenskih ovadb, zaradi kaznivega dejanja Javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti po členu 297 Kazenskega zakonika (KZ-1).

Vse kazenske ovadbe se na tožilstvu obravnavajo celostno, saj tožilci v vsakem posamičnem primeru ocenjujejo ali je naznanjeni znani ali neznani storilec izpolnil vse zakonske znake, ne le naznanjenega, temveč kateregakoli kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti. Pri oceni ali določeno ravnanje izpolnjuje vse zakonske znake kaznivega dejanja po členu 297 KZ-1, tožilstvo sledi razlagi zakonskih znakov kaznivega dejanja v novejši teoriji in sodni praksi ter ustaljeni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice. V zadevah ki se nanašajo na izpostavljene napise in plakate in o katerih je bilo do sedaj že odločeno, je pristojna tožilka kazenske ovadbe zavrgla iz razloga, ker je ocenila, da naznanjeno kaznivo dejanje ni kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti.

Na tožilstvu vedno še posebej skrbno preučujemo vse morebitne grožnje ali pozive k uboju kateregakoli posameznika, predvsem s stališča podanih zakonskih znakov kaznivega dejanja grožnje po členu 135 KZ-1. Navedeno kaznivo dejanje pa se pregaja na predlog oškodovanca, ki je zakonska procesna predpostavka, da  policija in tožilstvo sploh lahko pričneta predkazenski postopek. V  primeru, ko  je imenovani oškodovanec zaradi groženj podal predlog za pregon je tožilstvo že v okviru dežurne službe pridobivalo odredbe v smeri zavarovanja podatkov in odkritja identitete storilca kaznivega dejanja.  V zvezi z dogajanji na shodih, oškodovanec takšnih predlogov za pregon ni podal.

Ker se uvedba kazenskega postopka lahko predlaga le zoper znano osebo, tožilstvo ki ni organ odkrivanja, temveč organ pregona, morebitnega kazenskega pregona tudi  ne more začeti zoper neidentificiranega udeleženca ali udeležence shoda. Ugotovitev identitete posameznika, ki je kot udeleženec shoda s svojim ravnanjem morebiti izpolnil zakonske znake katerega od kaznivih dejanj, ki se preganja po uradni dolžnosti je pomembna tudi zaradi dejstva, da je v slovenskem kazenskem pravu sprejeto temeljno načelo subjektivne ali krivdne in ne objektivne odgovornosti.

Lep pozdrav

dr. Katarina Bergant

višja državna tožilka

vodja tožilstva

Žan Novak