Minister za notranje zadeve Aleš Hojs povsem utišal poslance LMŠ, ki vladi očitajo kadrovanje! Pojasnil, kako je bila policija neučinkovita, ta pa je celo pregledovala mape poslancev in članov vlade!

V LMŠ ne oporekajo dejstvu, da ima vlada zakonsko pristojnost imenovanja določenih funkcionarjev, toda vseeno so se odločili za sklic 24. nujne seje Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Ti namreč kljub dejstvu, da je Šarčeva vlada na veliko kadrovala, sumijo, da naj bi bilo v ozadju zamenjav v dveh mesecih interes po popolnem obvladovanju varnostno-obveščevalnih služb. Da temu ni tako, je dal vedeti minister za notranje zadeve Aleš Hojs, ki trdi, da gre v tem primeru za navadne politične floskule brez navajanja dejstev. 

Nik Prebil iz LMŠ je uvodoma povedal, kako je trenutna vlada že na prvi seji zamenjala generalno direktorico policije, načelnico generalštaba Slovenske vojske (SV) in generalnega direktorja Obveščevalno-varnostne službe Ministrstva za obrambo. “Nato so sledili imenovanje direktorja Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova), zamenjava generalne direktorice Urada za preprečevanje pranja denarja, zamenjava direktorja uprave kriminalistične policije in zamenjava generalnega direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU).” Pri tem je dejal, da v LMŠ ob zamenjavah sumijo, da je v ozadju interes po popolnem obvladovanju varnostno-obveščevalnih služb. “V ozadju bi lahko bil tudi interes SDS, da se prikrije nepravilnosti pri financiranju nekaterih medijev, ki so ji blizu, ali nabavah zaščitne opreme,” je še dodal.

Minister Aleš Hojs je uvodoma poudaril, da so navedbe prave politične floskule, brez navajanja dejstev. “Ko smo bili zaslišani ministri na odborih, kjer smo predstavljali svoj program, kjer smo morali odgovarjati na vprašanja poslancev, kaj je z menjavami. Ali menjave načrtujemo ali se nam zdijo primerne ali ne? Že takrat sem povedal, da se mi zdi delo policije v preteklosti precej neučinkovito, da so zadeve padale bodisi že v preiskavah, bodisi kasneje na tožilstvu. Da ne govorimo, kaj vse se je dogajalo na sodiščih. Splošen vtis državljanov, ki ni danes nič drugačen, kot takrat, je ta, da smo v preganjanju kriminalitete neučinkoviti. Po državi se nam sprehajajo ljudje, ki so tako ali drugače uplenili to državo za desetine milijonov evrov, po državi se sprehajajo ljudje, ki so v postopkih preprodaje drog, pa so še vedno na svobodi. Po državi se sprehajajo mnogi, ki bi morali biti že zdavnaj za rešetkami, pa niso. Zato je bila moja usmeritev in mnenje takrat tako, da je potrebno slovensko policijo, kriminalistično službo in vse v povezavi s tem privetriti.”

Jasno je, da minister ne menjuje direktorja kriminalistične policije. Jasno je, da minister ne menjuje šefa NPU in podobno, je poudaril Hojs in ob tem dal vedeti, da pa je minister tisti, ki Vladi RS predlaga zamenjavo generalnega direktorja policije, ki je seveda zadolžen za to, da bo ta organ učinkovit, da bodo tudi državljani imeli tak občutek in da bo represivni organ dejansko opravil funkcijo. Glede na to, da je predlog sklica te seje prišel s strani poslanske skupine LMŠ, je Hojs za začetek pripravil nekaj kronologije, ki se nanaša na vlado Marjana Šarca.

Po besedah Hojsa je mogoče videti, da so se stvari dogajale v roku enega leta. To lahko pomeni dvoje: vlada Marjana Šarca ni našla ustreznih kandidatov dovolj hitro, ali pa ni bila najbolj učinkovita v svojem vladanju. “Torej, da ni prav veliko stvari počela,” je dodal.

Na seji je Hojs poslance seznanil z dopisom Direktorata za policijo, organa v sestavi ministrstva, ki med drugim nadzira delo policije: “Ugotovitev št 1. : Navedbe policije (glede pranja denarja v NLB) da v konkretni zadevi ni ugotovila razlogov za sum, zaradi česar tudi ni obveščala državnega tožilstva, ni mogoče potrditi. To je napisal nadzor policije 2017. Nadaljnja ugotovitev: Navedba policije, da je zbrala obvestila na podlagi določil takratnega veljavnega Zakona o policiji, ne držijo. Policija je ravnala v nasprotju z določbo 10. odstavka 148. člena zakona o kazenskem postopku, saj državnemu tožilstvu ni poslala poročila, čeprav je izvajala pooblastila po 148. členu ZKP. Naslednja ugotovitev: Policija pri reševanju obravnave zadeve ni ravnala v skladu 24. členom Navodila za upravljanje z dokumentarnim gradivom v MNZ.”

Ob tem je minister poudaril, da je še posebej zanimiv odstavek, ki leti na delo policije: “Predmetno zadevo je policija formalno rešila 6. 1. 2012, ko je bila le-ta premeščena iz zbirke nerešenih zadev v tekočo zbirko, kar je razvidno iz računalniške evidence v zavihku posegi v zadevi. Iz zavihka izhaja, da je zadevo rešila administratorka, medtem ko je iz ovoja zadeve razvidno, da kriminalist, ki je zadevo reševal, na ovoj ni napisal datuma rešitve in obkrožil roka hrambe ter se podpisal. Torej, če v naši policiji sli kriminalistični policiji zadeve rešujejo administratorke, se jaz vprašam, kaj je s to državo? To je ugotovitev notranjega nadzora policije. O zbranih obvestilih ali relevantnih ugotovitvah policija ni napisala operativne informacije oziroma uradnega zaznamka. Prav tako o zadevi ni obvestila državnega tožilstva.” Po oceni Hojsa to predstavljajo frapantne ugotovitve, ki izhajajo že iz leta 2017.

Policija opravljala vpoglede v mape poslancev in vlade
Hojs je spomnil, da je ob prevzemu ministrstva 14. marca v jutranjih urah sklical vse tam zaposlene, torej najbolj ključne ljudi in eno od njegovih vprašanj je bilo: Ali mi lahko potrdite, da je policija pogledovala v mape bodisi poslancev, bodisi predstavnikov vlade oziroma kogarkoli drugega? Poslancem je dal vedeti, da ni spraševal v katere mape, od koga in kolikokrat. Odgovor je bil jasen: “Vpogledi v mape vas poslancev ali predstavnikov vlade s strani policije so bili opravljeni. Torej v Državnem zboru RS imate dopis, ki sem ga podpisal pred 14 dnevi, kjer sem zaprosil vse poslance da kdorkoli izmed vas želi, ali ste tudi vi med tistimi, za katerega so bili vpogledi opravljeni, sporočite. Računam, da bomo lahko v kratkem času lahko nadaljevali z nadzorom policije kdo, kdaj zakaj in kolikokrat je bilo vpogledano. To je nekaj najbolj normalnega, da vas to zanima. V kolikor vas zaradi politične pripadnosti ne zanima, bom razumel.”

“Šarec je v odzivu v javnih medijih zapisal tudi to: “Ni mogoče verjeti notranjemu ministru, da za prekršek sekretarja Franca Breznika ni vedel,” je spomnil Hojs in dodal, da je ta izjava v njem spodbudila dvom in začel se je spraševati: morda pa je res nemogoče, da tega ne bi vedel. “Verjetno je gospod Marjan Šarec govoril s svojim notranjim ministrom in mu je ta povedal, da bi za tak primer prekrška moral vedeti. Poglej ga čudo. Ugotovi se, da je minister LMŠ dobil obvestila brez anonimizacije in adrema, s katero je policija obveščala ministra, je bila spremenjena 13. marca, na dan, ko je zaprisegla nova vlada. Zanimivo.”

Leta 2010, ko je na ministrstvu sedela Katarina Kresal, je Dragutin Mate ministrici dal prijavljene na razpis za generalnega direktorja policije. “Izbora ni opravil, ministrici Kresal je dal prijavljene, saj se mu je zdelo prav, da izbiro opravi nova politična opcija. Kresalova opravila razgovor, a nikogar ni izbrala. Spremenila je Zakon o policiji, po katerem generalnega direktorja ni mogoče zamenjati. Namreč mogoče ga je bilo le, če je opravilno nesposoben ali če odstopi sam. Imenovala je Janka Gorška, ki je bil nezamenljiv v mandatu Vinka Gorenaka. Direktorja policije ni bilo mogoče zamenjati,” je ob tem ponovno poudaril Hojs in dal vedeti, da to ni ustrezna ureditev.

Grims spomnil na besede Marjana Šarca
Poslanec SDS Branko Grims je v razpravi spomnil na besede nekdanjega predsednika vlade Marjana Šarca 17. decembra 2018: “Če hočem kaj spremeniti, potem je nujno izvesti kadrovske menjave.” To je rekel nekaj mesecev potem, ko je minilo več mesecev nove vlade, je opomnil in obenem poudaril bistvo: “Vsaka vlada zamenja ljudi, ker samo zaupanje pomeni odgovornost. Samo zaupanje tudi prinese odgovornost. Kaj manjka v Sloveniji? Najbolj manjka odgovornost. Ne moreš tega zahtevati od katere koli vlade, če ne more izvesti ustreznih kadrovskih zamenjav z ljudmi, ki jim ta vlada zaupa.”

Ker so se vsi sklicevali na menjavo pri Muženiču, je Grims poudaril, da je bil Muženič eden od ključnih akterjev zgodbe z milijardo iranskega denarja. “Sedaj boste vsi rekli, sedaj je bilo vse zavrženo. O tem imam svoje mnenje, ampak kaj je bistvo. Tisto zavzrženje temelji na tem, da kršitev sankcij zoper državo ni bilo kaznivo dejanje. To še ne pomeni, da so ti ljudje spoštovali pravni red. Kristalno jasno niso opravili tistega, kar bi morali, da bi preprečili kršitve sankcij zoper neko državo. Je tak človek primeren za opravljanje takšne funkcije? Sramota, da je bil tak človek imenovan na takšno funkcijo. Kar se tiče političnosti policije mislim, da slike pod rdečo zvezdo, pa zabave pod rdečo zvezdo ne pričajo ravno o apolitičnosti. Politikante, ki ste jih za nagrado kršitev zakona namestili, je potrebno zamenjati z ustreznimi ljudmi. Te razprave ne bi imeli, če bi v Sloveniji veljala minimalna količina politične kulture, da se da vsaki vladi 200 dni miru. Tej vladi se ne da miru.”

Poslanec DeSUS Robert Polnar je naredil izračun menjav vodilnih v posameznih inštitucijah med nekdanjo Šarčevo vlado. Pri policiji je od zamenjave minilo 21 dni, pri upravi kriminalistične policije 11 dni, pri Sovi 14 dni, pri Obveščevalno-varnosti službi ministrstva za obrambo 28 dni, pri Slovenski vojski 75 dni, je naštel. Slednje sicer po oceni Polnarja ni nič posebnega. “Vlada je le opravila svoje delo, to je, da vlada,” je dejal po poročanju STA.

Hana Murn