fbpx

Slavoj Žižek spet sanjari: Zdaj upa, da bo brexit prinesel vzpon levice

Foto: epa

Slavoj Žižek ima za sabo že niz zgrešenih napovedi: napovedoval je razcvet Zaresa Gregorja Golobiča, a je ta stranka zdaj že preteklost, veliko je pričakoval od Sirize Aleksisa Ciprasa, a se je spet uštel. Tokrat pa Žižek, ki ga je strah, kaj se bo zgodilo z levico, upe polaga v brexit.

Znani psihoanalitik Sigmund Freud se je spraševal: “Kaj želi ženska,” ob brexitu pa se zdaj lahko vprašamo: “Kaj želi Evropa?” je v ameriškem Newsweeku zapisal znani slovenskih filozof Slavoj Žižek. Prepričan je, da brexit predstavlja priložnost za vzpon levice na stari celini.

V članku skuša Žižek odločitev Britancev postaviti v zgodovinski kontekst. Tako v vzhodni kot zahodni Evropi že daljše obdobje vladajo enaka politična razmerja. Do nedavnega sta bili v političnem prostoru dominantni dve večji stranki, ki sta nagovarjali večji del volilnega telesa, in sicer sta to po njegovem desnosredinska (krščanski demokrati) in levosredinska (socialni demokrati), sledile pa so jima manjše politične stranke, “ki so nagovarjale specifične skupine (ekologi, neofašisti)”.

“V vzponu je stranka, ki je strpna do splava”
Zdaj pa smo prišli do točke, ko je v vzponu stranka, ki se zavzema za globalni kapitalizem, po drugi strani pa je relativno strpna do splava, gejevskih pravic ter verskih in etničnih manjšin. Temu po njegovem mnenju nasprotuje antimigrantska populistična stranka, ki jo spremljajo neofašistične skupine.

Dober primer opisanega stanja je po njegovem Poljska. “Ko so izginili komunisti, sta na oblast prišli antiideološka sredinska liberarna stranka pod vodstvom nekdanjega premierja Donalda Tuska in konservativna krščanska stranka bratov Kaczynski,” pojasnjuje Žižek.

Zavarovanje meja ali antimigrantska propaganda?
Antimigrantska propaganda po mnenju filozofa v politični prostor vnaša novo strast. Retorika njenih predstavnikov v ospredje prinaša nasprotja od nas proti njim. Kot pravi Žižek, je levici preostala zgolj vloga postavljanja po robu desnici. “Krizo je potrebno jemati resno, brez iluzij,” ugotavlja Žižek. Ob tem pa dodaja, da je kriza tudi priložnost, ki bi jo politika morala izkoristiti. “Čeprav so krize boleče in nevarne, so hkrati teren, kjer lahko dobimo bitko,” je prepričan.

Foto: Pixabay

Foto: Pixabay

Žižek meni, da bo zmaga brexita spodbudila tudi druge države članice, da izstopijo iz Evropske unije. “Kdo bo zgrabil priložnost? Na žalost ne obstoječi levi, saj znajo ti vedno izkoristiti priložnost, da ne izkoristijo priložnosti,” je svoje razmišljanje zaključil Žižek.

Veliko vprašanje pa je, ali se bodo Žižkove želje oziroma napotki za levicio uresničili. V zadnjih letih smo namreč v zahodnoevropskih državah priče počasnemu umiranju levice. Njihova tradicionalna volilna baza – volivci iz delavskega razreda – vse bolj podpirajo protipriseljenske stranke. Tako se na račun avstrijske levice krepijo svobodnjaki, na račun francoskih socialistov Nacionalna fronta … Tudi na nedavnem referendumu so britanski izstop iz EU najbolj podprli v nekdanjih trdnjavah laburistične stranke.

N. K.