fbpx

Slovenija dobila strateško pomemben Urad za demografijo

Predsednik vlade Janez Janša je skupaj z vršilcem dolžnosti direktorja urada mag. Danilom Lončaričem slovesno prerezal trak in tako Urad za demografijo predal svoji namembnosti. (Foto: KPV)

“Gradimo vrtce, šole in domove za starejše. V Sloveniji je v teku več kot 2.000 projektov, od tega 1.000 nosilnih, ki bodo vplivali tudi na kakovost življenja, od katere je odvisna tudi demografija,” je dejal predsednik vlade Janez Janša ob odprtju Urada za demografijo in spomnil na nekatere že uveljavljene ukrepe družinske politike, in sicer: 500 evrov enkratnega solidarnostnega dodatka za novorojenca, brezplačen vrtec za drugega in tretjega otroka, dvig starševskega dodatka, dvig pomoči ob rojstvu otrok in druge. Kot je izjavil, je to šele začetek.

Predsednik vlade Janez Janša se je danes udeležil svečane otvoritve Urada Vlade Republike Slovenije za demografijo in zbrane nagovoril. Uvodoma je predstavil nekaj statističnih podatkov in dejal, da se je še leta 1950 v Sloveniji rodilo več kot 35.000 otrok, v zadnjih letih pa je ta številka padla pod 20.000. “Če Slovenija ne bi imela demografskih problemov, potem tudi ne bi potrebovali Urada vlade za demografijo. Imamo strateški problem, ki se ga je dolgo časa zanemarjalo in se ga ne da odpraviti čez noč niti v nekaj letih.” Dejal je, da rabimo sistemski pristop, ki usklajuje različne politike: razvojne, socialne in mnoge druge , ter da bo urad usklajeval vse tiste naloge, ki bodo zagotovile, da bo v Sloveniji ponovno od 20.000 do 30.000 rojstev letno. Ob tem je dejal, da izgovor, da naš način življenja tega ne omogoča več, ne drži. “Obstajajo države, ki izhajajo iz iste civilizacije, imajo podobno kulturo, pa so te trende v zadnjem času močno spremenile.”

Trende je treba spremeniti
Predsednik vlade je v govoru dejal, da je za korenite obrate potrebno spremeniti miselnost v glavi in materialne pogoje za to, da bo do sprememb prišlo. Ob tem je spomnil, da je v skladu z evropsko statistiko slovenska žena najbolj obremenjena v Evropi, kar pomeni, da je v Sloveniji največ polno zaposlenih mater. Dodatni negativni dejavniki so zasedenost domov za starejše in pomanjkanje prostih mest v vrtcih. “Zato smo v zadnjih dveh letih zagnali investicijski krog, ki odgovarja na potrebe vseh generacij. Gradimo vrtce, šole in domove za starejše. V Sloveniji je v teku prek 2.000 projektov, od tega 1.000 nosilnih, ki bodo vplivali tudi na kakovost življenja, od katere je odvisna tudi demografija.” Predsednik vlade je v govoru spomnil na nekatere že uveljavljene ukrepe družinske politike, in sicer: 500 evrov enkratnega solidarnostnega dodatka za novorojenca, brezplačen vrtec za drugega in tretjega otroka, dvig starševskega dodatka, dvig pomoči ob rojstvu otrok in druge. Dejal je, da je to šele začetek, da so potrebna znatna investicijska sredstva, ki bodo zagotovljena tudi iz Sklada za okrevanje in odpornost.

Image

V govoru je predsednik vlade poudaril pomen, da Urad vlade za demografijo deluje v Mariboru. “Namesto da bi v preteklih letih pospeševali razvoj ostalih regij, je bila naša razvojna politika stihijska. Tam, kjer je bilo že tako veliko, je šlo še več. To s tem investicijskim ciklom obračamo.” Da bo to realno, je treba dokončati tudi številne infrastrukturne projekte, tretjo razvojno os in vse ostale, ki imajo dolgo brado in se končno uresničujejo.  Ob tem je poudaril, da se z decentralizacijo in selitvijo državnih organov v druga mesta po Sloveniji pomaga tudi centru. “Danes se Ljubljana duši v prometu in stanovanjski draginji. Razvojna politika mora iti v drugo smer. V Sloveniji čutimo posledice centralizacije in posledice nosi tudi demografija, saj ni vseeno, kje se rodiš.”

Image

Predsednik vlade se je v govoru še zahvalil koalicijskim partnerjem, Generalnemu sekretariatu vlade za izvedbo vseh potrebnih postopkov ter tistim, ki se bodo zaposlili v uradu. “Verjamem, da bomo v naslednjih letih za to lastovko poslali še mnoge druge, da bo rezultat večja rodnost in višja kakovost življenja v Sloveniji.”

Peter Truden