V Sloveniji ni denarja za javno zdravstvo, za dostojne pokojnine, za Janševo dohodninsko reformo, za uskladitev dohodninske lestvice z inflacijo …, kljub temu da plačujemo rekordne davke. Po podatkih OECD smo na vrhu lestvic po stopnji obdavčitve.
Povprečni samski delavec se sooča s 34,5-odstotno neto povprečno davčno stopnjo v primerjavi s povprečjem OECD, ki znaša 24,6 odstotkov, po zadnjih podatkih oecd. Pa vendar po preteklih dogodkih sodeč Golobova vlada ne najde denarja za javno zdravstvo, ljudje ostajajo brez osebnega zdravnika, za dostojne pokojnine prav tako ni vira financ, medtem ko smo pri plačevanju socialnih prispevkov rangirani najvišje od evropskih držav.
“Si je kdo morda postavil logično vprašanje, kaj je narobe z državo, ki pobira najvišje socialne prispevke na svetu, hkrati pa ima nedelujoče zdravstvo in pokojnine, s katerimi velik del upokojencev težko živi? Pomanjkanje denarja očitno ni problem, torej je problem nekje drugje,” se je spraševal uporabnik profila Svoboda na Twitterju, sklicujoč se na zadnje podatke iz OECD, ki kažejo, da je Slovenija najvišje uvrščena po plačevanju prispevkov.
Priznajmo si, da bi pričakovali, da bomo vsaj enakovredni tudi pri plačevanju davkov, če že standard kakovosti življenja v času Golobove vlade ni niti približno tak, kot so ga sprva obljubljali. Pa vendar je resnica drugačna, to dokazuje spodnja fotografija.
Slovenija je po plačevanju socialnih prispevkov najvišje uvrščena v evroobmočju, kljub temu pa se državljani pod Golobovo svobodo soočajo s težavami, na katere razvite države ne bi niti pomislile. Ko smo mislili, da bomo v letu 2023 že močno naprej v razvoju, se soočamo s pomanjkanjem osnov – osebni zdravnik in zagotavljanje zdravstvene oskrbe državljanom. Da ne govorimo o dostojnih pokojninah ljudi, ki so ne le garali celo življenje, ampak tudi celo svoje življenje prispevali v državno blagajno z visokimi davki. In medtem ko Golobova vlada pravi, da za to nima denarja, imamo predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič, ki se okoli vozi z vladnim letalom. In vse to ob 10,8-odstotni inflaciji, ki je po poročanju Eurostata za razliko od 22 držav, kjer se je ta znižala, v Sloveniji ostala nespremenjena.
Visoki davki, manj delovnih mest – slabo gospodarstvo
Ob tem, da smo bili v preteklih dneh priča zviševanju plač sodnikom in ostalim uradnikom v javni upravi in dvigu minimalne plače s prizadevanjem Levice, da vsi postanejo “enakopravni” in vsi revni, je treba poudariti, da z novo davčno reformo občutno slabšajo tudi gospodarsko situacijo v Sloveniji. Avstrijski investitorji po zadnji raziskavi Advantage Austria sicer še vztrajajo pri investiranju v gospodarstvo v Sloveniji, vendar močno opozarjajo na negativen učinek visokih davkov in birokracije v prihodnosti, pa že tako njihovi obeti za leto 2023 niso prav nič obetavni. Nekateri še vztrajajo, so pa tudi taki, ki so že obupali. “Kot podjetniku se mi zdi to nesprejemljivo, ker nobena država v EU v tej situaciji ne dviguje davkov, tako da Slovenija izstopa iz obstoječih politik v členih EU,” je za Poslovni Dnevnik povedal slovenski podjetnik Dušan Šešok, lastnik skupine Iskra. Slovenska proizvodna skupina Iskra se je namreč v velikem deležu tudi zaradi ugodnejšega davčnega sistema in nižje stopnje obdavčitve kot v Sloveniji odločila za investicijski projekt v vrednosti 15 milijonov evrov, in sicer izgradnjo nove tovarne v Bosni in Hercegovini, kjer se bo odprlo do 500 novih delovnih mest.
Ana Horvat