fbpx

Slovenija spada med države z najnižjim proračunskim primanjkljajem in podpovprečnim javnim dolgom na ravni EU

Photo: Gov

Epidemija koronavirusa je v Evropi in posvetu v gospodarstvu pustila pravo razdejanje, države pa so se različno odzvale na krizo, ki jo je povzročil koronavirus. Slovenija je bila v tem primeru precej uspešno, saj kazalniki prikazujejo izjemno sanacijo proračunskega primanjkljaja, prav tako pa se lahko pohvali z dokaj nižjim javnim dolgom v primerjavi z ostalimi državami v EU. 

Slovenija ostaja znotraj okvirjev zadolženosti, ki so napovedani za celotno Evropsko unijo in se uvršča precej boljše kar se tiče napovedi glede zadolžitve javnega dolga in proračunskega primanjkljaja. Tako recimo je povprečna napovedana zadolžitev v naslednjih treh letih, kar se tiče dolga sektorja države v Evropski uniji precej višja kot je naše povprečje. Dolg držav članic Evropske unije je v prihodnjih treh letih napovedan bistveno višji od Slovenskega in bo znašal nekje med 90 in 95 odstotki BDP, medtem ko bo Slovenija ostala nekje na 80 odstotkih ali celo nekoliko pod tem.

Ta relativno ugoden javnofinančni položaj države vpliva seveda tudi na naš položaj na finančnih trgih, zaradi pravočasnih ukrepov, ki jih je vlada sprejemala v okviru dosedanjih protikoronskih ukrepov. Naše rating ocene pri praktično vseh rating agencijah so solidne in te ocene so seveda ključne, ko gre za ceno zadolževanja za ceno doseganja likvidnosti v finančnem svetu. Te ocene so se ali stabilizirale ali popravile navzgor, kar Slovenijo uvršča med tiste države članice Evropske unije z najbolj stabilno javnofinančno sliko.

Foto: Ministrstvo za finance

Proračunski primanjkljaj ali deficit pomeni presežek izdatkov državnega proračuna (nakupi izdelkov in storitev, transferji) nad državnimi prihodki (davki). Z drugimi besedami, to je saldo bilance državnih prihodkov in odhodkov in pomeni da je država porabila več denarja kot ga je pobrala z davki. Proračunski primanjkljaj se najpogosteje pojavi v časih gospodarske krize, ko poskuša vlada v državi skozi zmanjševanje davčnih stopenj ter povečano javno porabo spodbuditi gospodarsko aktivnost. Epidemija koronavirusa je dejansko v veliki meri vplivala na zaustavitev gospodarstva, kar pa se je pokazalo v izrazitem proračunskem primanjkljaju, saj so se prihodki v proračun drastično znižali, medtem ko so se odhodki zaradi protikriznih ukrepov bistveno povečali.

Proračunski primanjkljaj je po prvi polovici leta znašal 17 odstotkov, država pa ga je v treh mesecih uspešno sanirala
Država je v tretjem  četrtletju 2020 ustvarila proračunski primanjkljaj, ki je bil povezan z ukrepi države za omilitev posledic epidemije koronavirusne bolezni (tako imenovani neposredni učinki epidemije). Proračunski primanjkljaj je znašal 146 milijonov evrov (1,2 odstotka BDP), medtem ko je bil primanjkljaj v drugem četrtletju mnogo višji (17,0 odstotka). Proračunski primanjkljaj je bil po eni strani posledica 2,2-odstotne rasti izdatkov, po drugi strani pa 3,1-odstotnega upada skupnih prihodkov države. Skupni prihodki države so med julijem in septembrom znašali 5,2 milijarde evrov, izdatkov pa je bilo za nekaj manj kot 5,4 milijarde evrov. Primanjkljaj države je v tretjem četrtletju blažila rast prihodkov od socialnih prispevkov, ki so bili v primerjavi s tretjim četrtletjem 2019 višji za 113 milijonov evrov oziroma za šest odstotkov.

https://twitter.com/vladaRS/status/1352239409110917122?s=20

Slovenija je po ocenah Eurostata država, ki je najbolje sanirala proračunski primanjkljaj. Slovenija je proračunski primanjkljaj v tretjem kvartalu leta 2020 znižala za 15,2 odstotni točki, glede na drugi kvartal. Sloveniji se je pri sanaciji proračunskega primanjkljaja najbolj približala Poljska (12,5 odstotne točke) in Avstrija (9,2 odstotne točke). Slovenija tako spada z 1,8 odstotnim proračunskim primanjkljajem med države z najnižjim primanjkljajem, medtem ko povprečni proračunski primanjkljaj v EU znaša 5,6 odstotka.

V času epidemije koronavirusa smo znižali javni dolg na račun dobrih ocen in ugodnih zadolževanj
V primerjavi s koncem junija se je nekoliko zmanjšal tudi konsolidirani bruto dolg države. Konsolidirani bruto dolg države je konec tretjega četrtletja 2020 znašal 36.712 milijonov evrov ali 78,5 odstotka BDP. V primerjavi s stanjem ob koncu drugega četrtletja 2020 se je zmanjšal za 174 milijonov evrov. Zmanjšal se je predvsem dolg iz naslova kratkoročnih vrednostnih papirjev, razen delnic, brez izvedenih finančnih instrumentov. Ob koncu drugega kvartala je povprečna zadolženost držav EU znašala 95 odstotkov, ta odstotek pa se je v tretjem četrtletju zaradi epidemije koronavirusa povzpel na 97,3 odstotka.

Foto: Eurostat

Največjo dodatno zadolženost v tretjem kvartalu 2020 je opaziti pri Grčiji, ki je sedaj zadolžena skoraj za dvakratni BDP, Italiji (154 odstotkov BDP), Cipru (119,5 odstotkov), Franciji (116,5 odstotkov BDP). Najnižjo zadolženost države pa je opaziti v Estoniji (18,5 odstotka BDP), Bolgariji (25,3 odstotka BDP) in Luksemburgu (26,1 odstotka BDP). Slovenija se tako z manj kot 80-odstotno zadolženostjo uvršča med boljšo polovico držav EU, hkrati pa je njen dolg kar za deset odstotnih točk nižji od povprečja EU. Glede na tretje četrtletje 2019 je bil javni dolg v evrskem območju višji za skoraj 943 milijard evrov ali za 11,5 odstotne točke v deležu od BDP, kar je posledica epidemije koronavirusa.

Sara Rančigaj