Ministrstvo za finance že ima v pripravi projekte, ki bodo financirani s pomočjo evropskih povratnih in nepovratnih sredstev. Prednostno bodo pri teh projektih obravnavali projekte, ki se nanašajo na kakovostno zdravstvo in digitalizacije. “Za naše projekte je pomembno, da so dolgoročni, da urejujejo vprašanja, ki jih morda do danes nismo s takšno intenzivnostjo, ki se nanašajo predvsem na večjo kvaliteto življenja za starejše,” pojasnjuje Šircelj. Po drugi strani pa s pomočjo interventnih ukrepov skrbijo za dobrobit prebivalstva in ohranjanje kondicije gospodarstva, medtem ko bančni sistem ostaja stabilen.
Finančni ministri Evropske unije so v ponedeljek in torek na virtualnem zasedanju razpravljali o vzpostavljanju mehanizma za okrevanje in odpornost v vrednosti 672,5 milijarde evrov, ki je osrednji del sklada za spoprijemanje Evrope s pandemijo novega koronavirusa, ter načrte izziva slabih posojil, ki se krepijo zaradi covida-19. Uveljavitev mehanizma za okrevanje in odpornost osrednjega dela sklada za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov se pričakuje v drugi polovici februarja, nato naj bi članice unije v Bruselj poslale uradne načrte za okrevanje. Komisija ima dva meseca časa za obravnavo nacionalnih načrtov.
V slovenskem finančnem načrtu so po besedah ministra za finance Andreja Širclja vključeni projekti, ki bodo financirani z evropskimi sredstvi. “Tako tistimi povratnimi, kot nepovratnimi.” Del denarja bo tako Slovenija prejela in ga ne bo potrebno vrniti, oziroma bo vrnjen preko davkov. “Za naše projekte je pomembno, da so dolgoročni, da urejujejo vprašanja, ki jih morda do danes nismo s takšno intenzivnostjo, ki se nanašajo predvsem na večjo kvaliteto življenja za starejše,” pojasnjuje Šircelj.
Poudarja, da bo del teh sredstev namenjenih za kakovostno zdravstvo z namenom, da bi bile prebivalstvu omogočene boljše zdravstvene storitve. Prav tako pa je za celotno Evropo pomembna digitalizacija in digitalni projekti, ki so pripravljeni tako, da lahko na primer določene storitve ljudje spremljajo tudi od doma. “Danes je še posebej aktualno šolanje od doma.” Omenjeni digitalni projekti pa morajo biti po besedah ministra tudi prijazni do okolja, zato je celotna Evropa zavezana, da izboljšujemo okolje vse do leta 2050 in še naprej.
V Sloveniji imamo stabilen bančni sistem
Bančni sistem po zagotovilu ministra zelo dobro stoji, medtem ko imamo položaj, ki je boljši od marsikatere druge države v Evropski uniji. “Kar je na nek način logično, predvsem zaradi tega, ker smo v bančni sistem dali veliko denarja, v letu 2012 in 2013, tako da imamo stabilni bančni sistem,” obrazloži. Banke so stabilne, zmožne so podpirati gospodarstvo in prebivalstvo, tudi v trenutkih krize. “Lahko rečem, da imamo tako imenovan robusten sistem bank, ki so ustrezno kapitalizirane in jaz na tem področju ne vidim nobenih težav,” pravi in vseeno poudarja, da je treba biti pri tem previden, saj bodo banke tudi v prihodnje morale biti del rešitve in ne del problema.
PKP8 je v pripravi, Slovenija pa je bila v tem času med najbolj intenzivno socialnimi državami. Šircelj poudarja, da v poletnih mesecih niso pričakovali, da bo drugi val tako intenziven, da bo zajel tako veliko populacijo ljudi. “Prvo je zdravje in prvo je življenje ljudi. S tem je treba vztrajati in tukaj ni nobene dileme,” je prepričan.
S pomočjo interventnih ukrepov na pomoč prebivalstvu in gospodarstvu
Kot drugo se vlada zaveda, da je potrebno pomagati gospodarstvu, vsekakor pa meni, da so dosegli tisto raven, ko moramo delati predvsem na okrevanju gospodarstva in z podaljšanjem že obstoječih ukrepov zagotoviti to, da gospodarstvo obstane na trgu v čim večji meri in da ne širimo pravic iz teh ukrepov, ampak da podaljšujemo obstoječe ukrepe. Ne nazadnje smo v obdobju cepljenja, v obdobju ko lahko intenzivno zmanjšamo širjenje virusa in v obdobju ko dejansko vidimo luč na koncu predora, medtem ko se pot do te luči krajša. “Moj pogled je zato predvsem obrnjen v tiste čase, ko ti ukrepi ne bodo več potrebni, ker enostavno ne bomo imeli več virusa, niti krize,” še dodaja na koncu.
Sara Rančigaj