fbpx

Slovenska energetika danes, leta 2033 in naprej: Delovnega posveta so se udeležili ključni deležniki v energetiki

Foto: Vlada RS

Predsednik vlade Janez Janša je danes sklical delovni posvet na Brdu pri Kranju z naslovom Slovenska energetika danes, leta 2033 in naprej. Posvet je bil sklican predvsem, ker se tako slovenska kot tudi evropska energetika nahajata pred številnimi izzivi. Energetika predstavlja hrbtenico sodobnega načina življenja in enega od stebrov nacionalne varnosti, dogodki zadnjih nekaj mesecev pa jo postavljajo pred dodatne izzive. Cene energentov – nafte, zemeljskega plina, premoga in elektrike so v svetu, Evropi in deloma tudi v Sloveniji doživele rekordno rast. Kot članica EU je Slovenija zavezana k skupnim ciljem energetskega prehoda v nizko-ogljično družbo.

Slovenija je v tem trenutku tudi tik pred sprejemom Strategije o pravičnem izstopu iz premoga, z izdajo energetskega dovoljenja za NEK2 pa stopamo na zahtevno pot odločanja o tej investiciji. Z naraščanjem obnovljivih virov energije prihaja potreba po postavitvi hranilnikov energije. Smo pred izzivom pretvorbe viškov energije v vodik in iskanjem načinov za dekarbonizacijo prometa. Vse bolj stopa v ospredje tudi vprašanje kibernetske varnosti proizvodnih in distribucijskih sistemov energije. V naslednjih letih bomo imeli na razpolago številne vire za financiranje in izvedbo energetskih projektov – sredstva EKP 2021- 2027, NOO, React in JTF.

S posvetom, na katerem so sodelovali ključni deležniki iz energetike ter ministri Zdravko Počivalšek, Matej Tonin, Jernej Vrtovec, Andrej Šircelj, Zvone Černač, Mark Boris Andrijanič in Andrej Vizjak, se je želelo dodatno osvetliti stanje in projekcije z različnih vidikov ter soočiti poglede vabljenih na izzive slovenske energetike.

Doseganje podnebnih ciljev lahko omogoči jedrska energija
Predsednik vlade in ministri so v svojih nagovorih izpostavili ključne okvire in smernice glede podnebnih sprememb, razogljičenja družbe in pomena energetike v različnih sektorjih. Izpostavili so predvsem povezavo kibernetske varnosti in energetike, pri tem predvsem grožnjo kibernetskega napada na električno omrežje in proizvodne kapacitete. V razpravi s strani vladnih predstavnikov je bilo izpostavljeno, da je jedrska energija vse bolj prepoznana kot tista, ki lahko edina omogoči doseganje podnebnih ciljev. Prav tako je bilo izpostavljeno, ali lahko visoke cene energije in energentov, ki smo jim priča v zadnjem času sprožijo podobno situacijo kot leta 2009 in 2010, ko zaradi finančne in gospodarske krize v evropskih institucijah nenadoma nihče več ni izpostavljal podnebnih sprememb. Pojavlja se torej vprašanje, ali se bomo ob visokih cenah energentov ukvarjali s tem, kako blažiti posledice in ali bomo pozabili na uresničevanje podnebnih ciljev? Ob tem je bilo izpostavljeno še dejstvo na evropski ravni, ki pa je, da se Evropa spopada tudi z energetsko odvisnostjo od drugih držav. Zeleni prehod v EU tako pomeni tudi prehod v strateško avtonomijo na ključnih področjih.

Image

Pomembnejši deležniki v energetiki so izpostavili svoje videnje aktualne situacije, poudarili pa so tudi predloge in rešitve na področju energetike za prihodnja desetletja. V razpravi so poudarjali pomen investicij na področju energetike, prav tako pa tudi pomen inovacij in digitalizacije. Izražen je bil tudi pomen vlaganj v inovacije in izzivi, ki jih prinašajo obnovljivi viri energije. V razpravi so bila izražena tudi stališča glede uporabe nuklearne energije. Namen današnje poglobljene razprave pa ni bil v tem, da bi sprejeli formalne zaključke, temveč predvsem v tem, da se izmenja različne poglede.

Sara Kovač