fbpx

Sodnik in udbovec Janez Žirovnik bo doktoriral iz kršenja človekovih pravic

Janez Žirovnik in njegova žena Cvetka Žirovnik.

V demokratičnih družbah pomembne institucije zasedajo ljudje z integriteto, primerno usposobljenostjo in so brez dvomljive preteklosti, ki bi nakazovala, da so sodelovali v organih totalitarnih strank ali tajne politične policije, kot je na primer UDBA. Še toliko bolj to velja za sodniško funkcijo. No, ena izmed slovenskih izjem pa je gotovo sodnik Janez Žirovnik.

Znan je po aferah glede sojenja Francu Kanglerju, ko je odrejal številne nezakonite preiskave. Ironično, 4. julija bo Žirovnik na fakulteti za organizacijske vede zagovarjal doktorsko disertacijo na temo kršenja človekovih pravic z naslovom “Procesni model presojanja posegov obveščevalnih služb v komunikacijsko zasebnost kot logistični izziv”.
Prepoved opravljanja javnih funkcij nekdanjim agentom tajnih policij je potrdilo že Evropsko sodišče za človekove pravice, na problem pa opozarjajo tudi številni ustavni pravniki. V Sloveniji teh standardov še vedno ne spoštujemo ter še manj izpolnjujemo, tovrstna ignoranca temeljnih demokratičnih standardov pa se kaže v primeru mariborskega sodnika Žirovnika, ki je leta odrejal nezakonite preiskave proti nekdanjemu politiku in županu Maribora Francu Kanglerju.

Janez Žirovnik je svojo poklicno pot začel v nekdanji Službi državne varnosti v Mariboru, kjer je imel vlogo operativca in sledilca za notranje sovražnike, o čemer je ohranjenih tudi nekaj poročil. Kariero je nadaljeval v Sovi kot svetovalec direktorja in tukaj so se začeli prvi konflikti s Francem Kanglerjem, ki je opravljal funkcijo poslanca in člana Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, ki je nadzorovala delo Sove. Na sejah komisije so se dogajali prvi konflikti med Kanglerjem in Žirovnikom.

To ne bi bilo nič narobe, če ne bi bil Žirovnik leta 2006 imenovan za preiskovalnega sodnika na okrožnem sodišču v Mariboru – skoraj istočasno kot je Franc Kangler postal župan Maribora. Že petdeset dni po nastopu svoje funkcije je proti Kanglerju podpisal odredbo o prikritem prisluškovanju. Skupno je proti Kanglerju odredil kar sedem odredb za prisluškovanje in eno za zaseg predmetov, kar je po mnenju Kanglerja “nezakonita igra policije, tožilstva in Žirovnika samega, ki bi se moral izločiti zaradi konflikta interesov”. Pravni standardi po njegovem tega ne zdržijo, zato so proti arbitrarnemu sojenju vložili pritožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice.

Zaradi političnega sojenja sklicali parlamentarno komisijo
Zaradi očitne zlorabe pravosodja v politične namene so 20. januarja sklicali Komisijo za človekove pravice. Da je po ocenah predlagateljev komisije šlo za zlorabo pravosodja, v tem primeru med drugim dokazuje tudi pravno mnenje, ki ga je za potrebe obrambe spisal nekdanji ustavni sodnik Ciril Ribičič in v katerem ta ugotavlja, da je bila Kanglerju kršena pravica do nepristranskega sojenja.

Več odredb o prikritih preiskovalnih ukrepih zoper Kanglerja je namreč odredil preiskovalni sodnik Janez Žirovnik, ki je bil pred tem – v času, ko je bil Kangler kot poslanec član Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb – svetovalec in namestnik direktorja Sove. Pri tem sta se s Kanglerjem pogosto srečevala in zapadla tudi v več konfliktov, zaradi česar Žirovnik po Ribičičevem mnenju pri odločanju o odredbah ni mogel biti nepristranski. Prav tako je po njegovo “prehod nekoga iz obveščevalnih služb na funkcijo sodnika sam po sebi močno problematičen in občutljiv”.

Da je bilo pravosodje zlorabljeno, po besedah poslanca Franca Breznika dokazuje tudi to, “da je bil Kangler obsojen na sedem mesecev zapora, kar je ravno toliko, kot je treba, da mu je po zakonu prenehal mandat državnega svetnika”.

Tudi sodnikova žena je bila Kanglerjeva nasprotnica
Kangler je potrdil, da sta bila z Žirovnikom v času, ko je bil član komisije DZ, večkrat v konfliktu, kar sta z overjenima izjavama po njegovih besedah potrdila tudi člana komisije Rudolf Moge in Jožef Jerovšek. Med drugim je Kangler dejal, da je bil “s Sovo v konfliktu, ko ji je komisija dokazovala, da so bili nekateri njeni agenti vpleteni v vlome v stanovanja politikov, med drugim tudi Boruta Pahorja”.

Kangler je dejal še, da je Žirovnik prisluhe zanj odredil kmalu po tistem, ko je postal sodnik, ter da je bila Žirovnikova žena Cvetka Žirovnik kandidatka za županjo Maribora, torej Kanglerjeva politična konkurentka.

Vpletena tudi mama notranje ministrice Györköševe
V Odboru 2015 – odboru za človekove pravice so prav tako ugotovili, da je policija v zvezi s prisluhi podala poročilo okrožnemu državnemu tožilstvu v Mariboru, ki ga je podpisal takratni vodja sektorja kriminalistične policije v Mariboru Janez Lovrec. Policija je poročilu priložila kopije DVD-jev in prepise pomembnih pogovorov. Takratna vodja mariborskega tožilstva Elizabeta Györkös je celotno gradivo odstopila preiskovalnemu sodniku Janezu Žirovniku v preizkus gradiva, zbranega z ukrepi, skupaj s poročilom Policijske uprave Maribor – Sektorja kriminalistične policije.

M. P.