Specializirano državno tožilstvo je del predkazenskega postopka v zadevi Farrokh, v katerih so preverjali sum zlorabe položaja bančnikov iz NLB pri pranju iranskega denarja v banki, zaključilo s sklepom o zavrženju kazenske ovadbe. Medtem pa sum preiskave pranja denarja še poteka pojasnili na specializiranem tožilstvu. Gre za nerazumno potezo ravno v času, ko je NLB umaknila odškodninske tožbe, zoper iste bančnike zaradi ogromnih oškodovanj. Prav tako pa je odločitev SDT razvrednotila dolgoletno delo preiskovalne komisije poslanca Anžeta Logarja, ki je pranje denarja v NLB tudi odkrila. Gre za primer spornih transakcij, ko je iranski državljan Iraj Farrokhzadeh prek računov, odprtih pri NLB, z nakazili iz iranske banke pral denar.
Specializirano državno tožilstvo ščiti bančni kriminal, le tako si lahko razlagamo nenavadno odločitev o zavrženju predkazenskega postopka suma zlorabe položaja bančnikov iz NLB pri pranju iranskega denarja v banki.
“Nacionalni preiskovalni urad je na naše tožilstvo podal poročilo, saj v tem primeru ni ugotovil podlage za podajo kazenske ovadbe in smo ta del predkazenskega postopka na našem tožilstvu zaključili s sklepom o zavrženju,” so navedli na tožilstvu.
Provizije očitno končale tudi v vrhu policije
Pri tem velja poudariti, da preiskovalni organi že od samega začetka niso imeli volje resnega preiskovanja bančnega kriminala največjih razsežnosti v zgodovini, saj je kriminalistična policija že leta 2011 ugotovila, da v primeru Farrokh ni šlo za pranje denarja. Vodja sektorja za gospodarsko kriminaliteto v upravi kriminalistične policije Dušan Florjančič, ki je leta 2011 ustavil prvo preiskavo, je svojo takratno odločitev obrazložil s pomanjkanjem informacij.
SDS terja poročilo vlade o preiskavi milijardnega pranja
SDS obsoja nerazumno podporo levih političnih sil iranskemu režimu, izraža podporo ZDA in terja poročilo vlade o preiskavi milijardnega pranja denarja za Iran preko državne NLB v času vlade Socialnih demokratov.
“Eskalacija na Bližnjem vzhodu se je konec 2019 pričela z nasilnim zatrtjem protirežimskih protestov v Iranu ter napadom proiranskih celic na ambasado ZDA v Iraku.
Likvidacija organizatorja iranskega terorja Soleimanija s strani ZDA je bila reakcija na omenjene in druge dogodke v regiji. V SDS podpiramo odločen odziv ZDA na provokacije ekstremističnega režima ajatol in obžalujemo, da se preiskava pristojnih slovenskih organov o odgovornosti za pranju milijarde € za iranski režim v NLB v letih 2009 in 2010 ne premakne nikamor.
Preiskava Logarjeve parlamentarne komisije, ki jo je Državni zbor sprejel soglasno, je namreč pokazala, da je iranski režim v času trojnih mednarodnih sankcij ob vednosti ključnih ljudi slovenske leve politike preko državne NLB financiral tako svojo obveščevalno agenturo in teroristično mrežo kot tudi nakup sestavnih delov za izdelavo orožij za množično uničevanje.
Nenavadna naklonjenost iranskemu režimu, ki v zadnjih dneh odseva iz sporočil nekaterih vladnih strank, uradnih predstavnikov slovenske vlade in večinskih medijev, v katerih generala Soleimanija, odgovornega med drugim tudi za nedavne brutalne poboje preko 3000 iranskih prodemokratičnih protestnikov, imenujejo celo mučenik, pa vzbuja utemeljen sum, da so milijonske provizije od zločinskega pranja denarja v NLB končale na številnih mestih vplivanja v Sloveniji.
SDS zato najodločneje zahteva, da Vlada RS nemudoma predstavi v DZ poročilo o dosedanjih ugotovitvah policijske preiskave o odgovornosti za daleč največje kriminalno dejanje v zgodovini samostojne Slovenije, ki je imelo očitno daljnosežne mednarodne in notranje varnostne ter politične posledice.”
Policija je kriminalistično preiskavo nakazil iranskega državljana Iraja Farrokhzadeha prek NLB v letih 2009 in 2010 julija 2017 znova odprla na podlagi na novo ugotovljenih okoliščin, potem ko v prejšnji preiskavi ni ugotovila, da bi šlo za pranje denarja. Šlo je za za približno milijardo dolarjev, nakazanih v času, ko so za Iran veljale mednarodne sankcije. Zadevo je pod drobnogled vzela tudi parlamentarna preiskovalna komisija, ki je odgovornost za nastalo stanje pripisala takratnim organom vodenja in nadzora v NLB.
Jošt Žagar