Džamija v Ljubljani je dokončana. Foto: STA
Vse glasnejše so govorice, da naj bi bila letošnja Plečnikova nagrada s strani Društva arhitektov Ljubljana podeljena za džamijo, kar bi predstavljalo skrunitev imena največjega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika, po katerem se nagrada imenuje. Plečnik je bil namreč globoko veren, na svoji delovni mizi je imel ves čas Sveto pismo in je avtor več deset verskih objektov. Lansko leto je bila sicer Plečnikova nagrada podeljena za Tehnološko središče ELES v Beričevem.
Vse glasnejša so ugibanja, da namerava izrojeno Društvo arhitektov Ljubljana letos podeliti Plečnikovo nagrado kar za Muslimanski kulturni center Ljubljana. Nagrada nosi ime največjega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika, ki se ob takšni možnosti najverjetneje obrača v grobu.
Plečnik je bil namreč znan po svojem asketskem življenjskem slogu, smisel njegovega življenja pa je bil z umetnostjo slaviti Boga. Na svoji delovni mizi naj bi imel vedno Sveto pismo.
Ni šala. Slišim, da bo šla letošnja Plečnikova nagrada za projekt ljubljanske džamije, največjega kulturnega in arhitekturnega tujka v Ljubljani. Celotna arhitektura #JožePlečnik je bilo eno samo petje krščanstvu, zdaj pa dobi nagrado #jihad stavba. pic.twitter.com/9NbDJTZSxR
— Joze Biscak (@JozeBiscak) June 22, 2020
Plečnik je bil globoko veren in podelitev nagrade za džamijo bi pomenila skrunitev njegovega imena
Plečnik je bil globoko veren in je bil prepričan v potrebo po vrnitvi k neokrnjenemu krščanstvu. S tem prepričanjem je med drugim zgradil enega prvih sakralnih objektov, ki je bil v celoti zgrajen iz železobetona, na seznamu njegovih del pa je več deset verskih objektov:
Cerkev sv. Duha, Dunaj (1908–1913)
Kapela Zacherl, Dunaj (1912–1914)
Cerkev sv. Srca Jezusovega, Vinohrady (1921–1932)
Cerkev sv. Srca Jezusovega, Vinohrady (1921–1932)
Foto: Wikimedia Commons
Cerkev sv. Jožefa, Ljubljana (1922–1941
Cerkev Gospodovega vnebohoda, Bogojina (1925–1956)
Cerkev sv. Frančiška Asiškega, Ljubljana (1924–1931)
Cerkev sv. Mihaela, Črna vas pri Ljubljani (1925–1939)
Cerkev sv. Antona Padovanskega, Beograd (1929–1932)
Jezuitski samostan, Maribor (1932)
Cerkev sv. Jerneja, Ljubljana (1933–1938)
Cerkev sv. Antona Puščavnika, Zgornja Rečica pri Laškem (1935–1939)
Cerkev Matere Božje Lurške, Zagreb (1934–1937)
Cerkev sv. Benedikta, Zgornje Stranje (1946–1957)
Cerkev obiskanja Device Marije, Tolminsko hribovje, Ponikve (1948–1958)
Kapela Frančiškanskega samostana, Kamnik (1952–1956)
Krstna kapela v župnijski cervkvi, Mengeš (1953–1955)
Lansko leto Plečnikova nagrada za Tehnološko središče ELES
Lansko leto so Plečnikovo nagrado prejeli Marko Studen, Boris Matić in Jernej Sipoš za Tehnološko središče ELES v Beričevem.
Rok Krajnc
