Čas epidemije novega koronavirusa od držav terja, da te sprejemajo ukrepe z namenom, da ne pride do zloma zdravstvenega sistema. Ker pa mnogi neradi slišijo, da je od upoštevanja ukrepov odvisno, kako hitro se bomo vrnili v normalnost ne čudi, da lahko vseskozi poslušamo, kako naj bi Slovenija spadala med države, ki ima najbolj stroge ukrepe za zajezitev epidemije. Spletna stran Our World in Data, gre za znanstveno spletno publikacijo, ki se osredotoča na največje globalne probleme, med drugim na epidemijo novega koronavirusa, razkriva, da je trditev okrog strogosti slovenskih ukrepov mit.
Spletna stran Our World in Data med številnimi podatki o covidu-19 prikazuje tudi kako stroge ukrepe so in uvajajo države po svetu, z namenom, da bi obvladale posledice trenutne pandemije. Na podlagi prikazanih podatkov je mogoče videti, kako stroge ukrepe uvajajo posamezne države. Raziskovalci so pri tem spremljali devet različnih indikatorjev.
Slovenija se uvršča nekje v sredino
Med preučevane indikatorje so uvrstili: stopnjo zaprtja šol, stopnjo zaprtje delovnih mest, prepoved javnih prireditev, prepoved združevanja v javnosti, zaprtje javnega potniškega prometa, navodila – ostani doma, obveščanje javnosti, stopnjo prepovedi gibanja v državi in regulacijo prehodov v in izven države. Iz spodnjega grafa je razviden rezultat primerjav teh indikatorjev po državah. Kot lahko vidimo je Slovenija med EU državami uvrščena nekje v sredino, kar kaže na to, da je jamranje nekaterih, kako ima Slovenija hud režim na tem področju, povsem skregano z realnostjo.
Po strogosti ukrepov se v sam vrh uvršča sosednja Italija, ki je v prvem valu doživela pravi zlom zdravstvenega sistema, saj so se bili tedaj zdravniki primorani odločati, komu pomagati in komu ne. V sam vrh se prav tako uvrščajo Irska, Nemčija, Grčija, Nizozemska, Luksemburg, Velika Britanija in Avstrija. Bolj stroge ukrepe, kot pri nas imajo v San Marinu, Kanadi, Kosovu, Poljski, Španiji, Švedski, ZDA, Madžarski, Litvi, Cipru in Romuniji. Glede na to, da so epidemiologi tipa Marko Potrč v zvezde kovali Švedsko, češ kako javno življenje sredi epidemije teče po normalnih tirnicah, je nedvomno zanimiv podatek, da naša uvrstitev v sredino lestvico razkriva, da imamo manj strog režim kot Švedska.
V prvem valu so bili ukrepi strožji
Mnogi med primerjavo strogosti ukrepov v času prvega vala in drugega vala epidemije, ki je sicer za razliko od prvega bistveno daljši, zagovarjajo stališče, da so v drugem valu primerljivo bolj strogi ukrepi, kot so bili ti veljavi pred tem. Spodnji graf pa razkriva, da temu niti slučajno ni tako. Krivulja grafa je namreč sedaj v primerjavi s pomladjo precej nižja, kar pomeni, da smo imeli spomladi veliko strožji pristop, kot ga imamo sedaj.
Ko sodimo o ukrepih in se primerjamo z državami, kjer so ukrepi blažji, se moramo zavedati, da je slovenski zdravstveni ukrep podhranjen, saj se je vanj v zadnjih 15 letih izjemno malo vlagalo. Prav tako se ni vlagalo v zdravstvene kapacitete, ne v izboljšanje plačnega sistema v zdravstvu, ne v izgradnjo domov za ostarele. Precej zgovoren pa je podatek, da imamo v Sloveniji osmo najstarejše prebivalstvo na svetu, ki je zaradi covida-19 najbolj ogroženo. Iz tega razloga je potrebno razumeti, čemu so ukrepi nujni, da se čimprej vrnemo v normalno. K temu bo seveda pripomoglo cepljenje. Kljub temu, da ukrepi zagotovi niso nikomur po volji je dejstvo, da so nujni za reševanje življenj. Kot lahko vidimo ukrepi v Sloveniji niti slučajno niso med najbolj strogimi, zato je na mestu njihovo spoštovanje, da se lahko začnejo čimprej sproščati. Konec koncev je to v interesu vsakogar od nas.
Nina Žoher