fbpx

Stavka Policijskega sindikata Slovenije ob nepravem času in nespodobnih pogojih – predvsem pa usmerjena z enim namenom – proti vladi!

Predsednik Policijskega sindikata Slovenije (PSS) Rok Cvetko (Foto: STA)

Policijski sindikat Slovenije (PSS) s približno 5 tisoč člani, je danes pričel s stavko. Predsednik Policijskega sindikata Rok Cvetko je povedal, da je stavka namenjena vladi Republike Slovenije, a je stavka v Policiji z zakonom strogo omejena, zato delo Policije oziroma varnost ljudi zaradi stavke ne bo ogrožena. Notranji minister Aleš Hojs je ocenil, da je stavka policistov “neupravičena in neutemeljena“. Dodal je, da se je “vlada do sedaj v celoti držala stavkovnega sporazuma“.

Predsednik Policijskega sindikata Rok Cvetko je povedal, da je stavka usmerjena na vlado Republike Slovenije, tako varnost in osebno premoženje kot tudi javno zdravje pa zaradi stavke v policiji nikakor ne bo ogroženo. Navodila stavkovnega odbora so sicer takšna, da bodo v prvi fazi predvsem storilcem prekrškov, ko bo to dopustno in mogoče, izrekali opozorila, delodajalcu pa se ne bodo odzivali na pozive na lastna telekomunikacijska sredstva. Nadaljnji ukrepi in morebitne zaostritve stavke bodo, po Cvetkovih besedah, povezani z voljo in aktivnostjo vlade. V sindikatu zahtevajo odpravo kršitev sporazuma iz leta 2018, zaradi katere bodo policisti v mesecu marcu prejeli nižje plače. Zahtevajo tudi razrešitev problematike napredovanja policistov. Cvetko je opozoril, da bo večina policistov, ki bi formalne pogoje za napredovanje izpolnili že letos, lahko napredovala šele v letu 2022, kar pomeni, da bi jih v enem letu država oškodovala za dodatnih najmanj 600 evrov neto. V Policijskem sindikatu Slovenije zahtevajo še spremembe zakona o organiziranosti in delu v policiji, s katerim bi omogočili kolektivno urejanje pravic uslužbencev. Prav tako želijo, da jih vlada, ministrstva in vodstvo policije začnejo sprejemati kot enakopravnega socialnega partnerja v socialnem dialogu, kot je bilo to, po Cvetkovih besedah, uveljavljeno v preteklih letih. “Zahtevamo izvajanje socialnega dialoga v skladu evropskimi normami in slovensko zakonodajo,” je pojasnil Cvetko in povedal, da bo stavka trajala, dokler zahteve ne bodo izpolnjene.

Drugi policijski sindikat je mnenja, da stavka v trenutnih razmerah ni primerna
dr. Vinko Gorenak je decembra v svoji kolumni pojasnil, da sta v policiji dva sindikata. V Policijskem sindikatu Slovenije – PSS so v večji meri člani policijski šefi, terenski policisti so v manjšini. Sindikat policistov Slovenije – SPS pa predstavljajo večinoma terenski policisti, medtem ko je šefov tu manj. Ob tem je  dodal tudi podatek, da so se plače vseh policistov v zadnjih petih letih povečale za 40 in več odstotkov. “Nihče drugi v javni ali državni upravi v tem obdobju ni bil deležen takega povečanja. Naj mi notranji minister ne zameri če povem, da je njegova plača po višini v notranjem ministrstvu tam nekje okoli 50. mesta, torej ima kar 50 policijskih šefov višjo plačo od ministra,” je zapisal Gorenak. Na vprašanje, zakaj se jim pri stavki niso pridružili kolegi iz Sindikata policistov Slovenije (SPS), je Cvetko odgovoril, da so očitno ocenili, da kljub določenim posegom v pravice zaposlenih, neke škode za zaposlene še ni bilo povzročene. V SPS so sicer dejali, da pozdravljajo tri od štirih stavkovnih zahtev policijskega sindikata, s katerimi se tudi strinjajo. Stavki pa se niso pridružili, saj med drugim menijo, da je stavkanje v trenutnih razmerah neprimerno.

Rok Cvetko (Foto: STA)

Tudi glede Roka Cvetka, ki vodi Policijski sindikate Slovenije smo že marsikaj napisali. Gre sicer za tako imenovanega “poklicnega” sindikalista, ki ga plačuje država, plačuje mu tudi dodatno pokojninsko zavarovanje, tako se bo lahko upokojil že pri 53. letih. Cvetku naj bi bivši minister Boštjan Poklukar omogočil, preko takratne generalne direktorice Tatjane Bobnar, šolanje na višji šoli, kar naj bi bil tudi eden izmed razlogov za podrejenost Policijskega sindikata določeni politični opciji. A to še zdaleč ni vse, kar se tiče Cvetka. Spomnimo, pisali smo tudi o pismu, ki so ga napisali nekateri kriminalisti in v njem med drugim zapisali, da je povezava med Policijskim sindikatom Slovenije (PSS) in stranko LMŠ vse bolj očitna. Njihov boj proti vladi je izrazito politično obarvan. Anonimni člani sindikata so izpostavili, da Policijski sindikat v politične namene izkoriščajo trije vidni predstavniki sindikata, poleg Cvetka še Gregor Novak in Mitja Gregorc. Kriminalisti NPU so v pismu tudi napisali, da je bil Cvetko za predsednika sindikata izvoljen po diktatu stranke LMŠ , in sicer na kongresu, ki se ga je udeležil tudi sam Marjan Šarec. Zaradi vpletenosti Šarca v Policijski sindikat, naj bi večje število članov sindikat celo zapustilo. “Rok Cvetko se je dobesedno prodal LMŠ in tako prodal tudi sindikat,” so zapisali v pismu.

Vodilni so si uredili višje plače, minister Hojs na izsiljevanja ne bo pristal
Ne le vlada, tudi notranji minister Aleš Hojs je postal ena glavnih tarč Policijskega sindikata, sploh po tem, ko je zahteval nadzor dela in revizijo določenih odmevnih afer oziroma primerov. V sindikatu početje ministra Hojsa nekaterim ni bilo po godu, članom sindikata, ki se z napadi na ministra niso strinjali, pa naj bi celo grozili z izgubo službe. Vsem je sicer jasno, da revizija omenjenih zadev sploh ni stvar sindikata, ampak policije. Cvetko je lani pozno poleti obtožil  ministrstvo za notranje zadeve, da naj bi vplivalo na neodvisno analizo, ki je bila namenjena vrednotenju delovnih mest uradnikov s posebnimi pooblastili. Glede očitkov o prirejeni analizi je Hojs odgovoril, da so si plačne ugodnosti zagotovili skozi “kravje kupčije z bivšim šefom vlade in bivšim notranjim ministrom.” Po Hojsovih besedah je Policijski sindikat Slovenije tisti, ki že nekaj časa izvaja pritiske in grozi s stavko. “Spomnite se, da je policija v preteklosti stavkala tudi po več mesecev. Očitno gre za njihov način komunikacije, ker se za mizo očitno niso sposobni dogovoriti,” je ocenil.

Ena izmed preteklih cvetk Cvetka in PSS je bila, ko so leta 1996 sporočili, da bodo stavkali in da ne bodo zagotavljali varnosti papežu Janezu Pavlu II., ki je takrat napovedal svoj obisk v Sloveniji. Tok dogodkov jim je takrat sicer uspelo obrniti v drugo smer, a sčasoma je pripeljalo do razkola v PSS, od njega se je odcepil SPS. “PSS je postal tako imenovani šefovski sindikat, SPS pa policijski sindikat. Šefov v policiji je pač že skoraj več kot policistov – žal,” je pojasnil Gorenak in razložil še, da je bil  PSS bil skrajno radikalen in nekorekten. Razlika med obema sindikatoma je jasno vidna tudi na njunih Twitter uporabniških računih, kjer se PSS ukvarja predvsem s političnim bojem, medtem ko je videti, da SPS v večji meri zastopa policiste in delo Policije. Videti pa je tudi, da so med zaposlenimi mnogi taki, ki imajo s Cvetkovim sindikatom slabe izkušnje, obenem pa zatrjujejo da v SPS delujejo korektno. To lahko razberemo tudi iz pisma, v katerem dva policista pričata o svoji grenki izkušnji, v času, ko sta rabila pomoč svojega sindikata, deležna pa sta bila le hladnega tuša. Zapisala sta, da so se do njiju obnašali arogantno in poniževalno: “V tem času, ko sva iskala iskala pomoč in podporo pri svojem sindikatu, sva doživela precejšnje razočaranje, saj nama sindikat ni nudil podpore in pravne pomoči, kot sva jo potrebovala.” Kasneje sta se obrnila na SPS, kjer je bila zgodba povsem drugačna: “Ob tem se iskreno zahvaljujeva za izkazano skrb, podporo, srčnost in tudi profesionalni pristop predstavnikov SPS, ki se je izkazal kot nepogrešljiv, ko sva potrebovala pomoč,” sta zapisala policista.

Seveda je logično, da si vsak želi višjo plačo, treba pa je jasno povedati, da plače v policiji niso tako nizke, kot si morda kdo predstavlja
Notranji minister Aleš Hojs je ocenil, da je stavka policistov neupravičena in neutemeljena in pojasnil: “Vlada se je do sedaj v celoti držala stavkovnega sporazuma.” Hojs je v izjavi še povedal, da se Ministrstvo s sindikalno stranjo pogovarja in dodal: “Je pa res, da ob tem, ko nekdo dvakrat ali pa trikrat požre svojo besedo, človek k takim pogajanjem pristopi previdneje.” Na zahteve sindikata je minister ogovoril, da so sindikalisti s prejšnjo vlado podpisali sporazum, ki je maček v žaklju. Navedel je, da je bila neodvisna analiza, o kateri so se dogovorili v stavkovnem sporazumu, opravljena, analiza pa je žal pokazala, da njihove zahteve niso upravičene in zato vlada ni imela druge izbire, kakor da to analizo, ki je bila neodvisna, potrdi. Se pa Hojs strinja z zahtevo, da se policiste izvzame iz enotnega plačnega sistema, pravzaprav je to predlagal tudi sam.  Se po vsem zapisanem sploh še lahko poraja dvom, zakaj gre v prvi vrsti pri stavki zaposlenih v policiji, ki se je začela danes? Je razlog resnično anemičnosti in neodzivnosti vlade, kot je poudaril predsednik Policijskega sindikata Slovenije Rok Cvetko? Ali pa gre pač zgolj za političen boj pod taktirko stranke LMŠ in njenih KUL partneric, ki pred petkom, ko nameravajo vložiti konstruktivno nezaupnico proti vladi, napadajo z vsemi topovi. Da leva politična opcija pri svojem boju ne izbira sredstev in se požvižga na kolateralno škodo, pa nam je tako ali tako že znano.

Ministrstvo je ob začetku stavke objavilo podatke o bruto plačah javnih uslužbencev ministrstva, policije in inšpektorata za notranje zadeve. V preglednici na spletni strani ministrstva so prikazane plače za 8694 zaposlenih za december 2020, razen tistih, ki opravljajo delo prek javnih del, in tistih, ki so prejeli plačo, nižjo od minimalne bruto plače (940,58 evra). Javni uslužbenci v času epidemije prejemajo dodatek za rizične razmere, zato so plače v tem obdobju višje, kot bi bile sicer.

Sara Kovač